Pobuda je vaš opis vaše težave. Je tudi opis vseh postopkov, ki ste jih za reševanje te težave ubrali, dokler niste več vedeli, kako naprej.

Kot pobuda šteje ali navadno pismo s priloženo dokumentacijo ali izpolnjen obrazec, ki mu morate prav tako priložiti dokumentacijo, katera potrjuje vaše navedbe. 

V pobudi ne smejo manjkati vaši podatki in podpis, saj anonimnih pobud Varuh ne obravnava.

Obrazec natisnete in izpolnite. Izpolnjenega lahko poskenirate in ga kot priponko pošljete na info(at)varuh-rs.si ali pa ga spravite v kuverto in ga pošljete po klasični pošti na naslov Dunajska 56, 1109 Ljubljana. 

Če boste pobudo poslali kot navadno pismo, a nimate tiskalnika, da bi si natistnili obrazec za vložitev pobude, lahko tudi na bel list papirja čim bolj podrobno opišite vaše težave, navedite, katere pravice naj bi se vam kršile in priložite dokumentacijo, ki podkrepi vaše trditve.

Če vam sestavljanje pobude dela preglavice, pokličite na brezplačno številko 080 15 30.

Za vlogo pisne pobude ne potrebujete odvetnikove pomoči.

Postopek je neformalen in brezplačen. V vašem materinem jeziku preprosto izpolnite priložen obrazec, na katerem ne smejo manjkati vaši podatki in podpis, saj Varuh anonimnih pobud ne obravnava.

Pobudo lahko vložite tudi namesto koga drugega (prizadetega), vendar morate imeti njegovo soglasje, ki ga priložite pobudi.

Varuh posluje v slovenskem jeziku.

Z vašo težavo nas lahko seznanite tudi osebno, ko enkrat mesečno poslujemo v katerem izmed krajev v Sloveniji. Takrat se morate za pogovor prijaviti na brezplačno telefonsko številko 080 15 30 in dobite pol urni termin za pogovor. Tudi v tem primeru vam priporočamo, da imate s sabo dokumentacijo, ki bo podkrepila vaše trditve. O tem, ali boste vložili pobudo ali ne, pa se lahko odločite po pogovoru. Pobuda mora v vsakem primeru biti pisno vložena.

Kaj se dogaja s pobudo, ko jo vložite?

Ko enkrat pošljete pobudo na naslov Varuh človekovih pravic RS, Dunajska 56, 1009 Ljubljana ali na elektronski naslov info(at)varuh-rs.si, jo registrirajo v glavni pisarni kot prispelo, nato pa je dodeljena strokovnemu sodelavcu, ki se ukvarja s kršitvami pravic kot naj bi se zgodila vam. Pri Varuhu so zaposleni številni strokovnjaki, ki skrbijo za odpravo kršitev na določenih področjih.

Ko pristojni strokovnjak prejme vašo pobudo, jo preuči:

1. vam sporoči, da jo bo obravnaval  
2. vas pokliče, da jo po potrebi dopolnite ALI
3. vam sporoči, da je ne bo obravnaval in navede razloge
4. vas napoti, da uporabite še neizkoriščene pritožbene poti
5. naredi poizvedbo pri organu, ki naj bi storil kršitev vaše pravice (in čaka na odgovor)
6. naredi poizvedbe še pri drugih organih, ki bi lahko kaj storili za rešitev vašega primera, pa niso
7. vas obvešča o poteku obravnave…

Strokovni sodelavec vam ne piše ob vsakem koraku obravnave! Obvešča vas le ob ključnih točkah v postopku obravnave in seveda ob rezultatu našega posredovanja v vašem primeru. Obravnava primera ni časovno omejena. Nekatere obravnave lahko žal trajajo tudi več let, nekatere pa se zaključijo hitro. Seveda je dolgotrajnost postopka pri Varuhu odvisna od zapletenosti vašega primera in od sodelovanja vpletenih.

Shema obravnave pobude - 1. del

Shema obravnave pobude - 2. del

Kdaj Varuh vaše pobude ne bo obravnaval?

• če ugotovi, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ali za drugo nepravilnost,
• če je vloga nepopolna in je kot pobudnik tudi po opozorilu ne dopolnite,
• če je zadeva v postopku pred pravosodnimi organi, razen če gre za primere neupravičenega zavlačevanja postopka ali očitne zlorabe oblasti,
• če zadevo obravnava preiskovalna komisija državnega zbora,
• če niso bila izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva, razen v nekaterih primerih,
• če je od dejanja ali zadnje odločitve organa minilo več kot leto dni, razen če bo ocenil, da ste kot pobudnik zamudili rok iz objektivnih razlogov.

Odločitev Varuha, ali bo obravnaval pobudo ali ne, je dokončna, kar pomeni, da se zoper odločitev Varuha ne morete pritožiti.