Iz nekaterih pobud za začetek postopka pri Varuhu človekovih pravic RS, pa tudi iz uradnih evidenc zasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora, ki jih tedensko objavlja Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS)[1], je bilo ugotovljeno, da so bili predvsem, Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana, Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora (ZPMZKZ) Celje in ZPKZ Maribor že v letu 2023, še posebej pa v prvih treh mesecih leta 2024 močno prezasedeni.
Državni preventivni mehanizem (DPM) je zato opravil tematske obiske glede prezasedenosti, in sicer je ZPKZ Ljubljana obiskal 4. 4. 2024, ZPMZKZ Celje 15. 4. 2024 in ZPKZ Maribor 24. 4. 2024. Namen tematskih obiskov je bil tudi preveriti, ali glede na prezasedenost zavodov morda ne prihaja do kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Hkrati je DPM skušal ugotoviti možnosti in načine za izboljšanje stanja glede prezasedenosti v ZPKZ.
V času tematskega obiska je bilo v ZPKZ Ljubljana ugotovljeno, da je bilo v njem skupaj nameščenih 275 zaprtih oseb, in sicer 30 obsojencev ter 245 pripornikov (od tega jih je bilo šest v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Oddelek za psihiatrijo, Enota za forenzično psihiatrijo). Po pojasnilu direktorja uradna kapaciteta ZPKZ Ljubljana še vedno znaša 135 mest za zaprte osebe, kar pomeni, da je bil zavod na dan našega tematskega obiska zaseden 196 %.
Ob obisku tega zavoda smo opravili tudi pregled nekaj naključno izbranih bivalnih prostorov. Tako je bil v tretjem nadstropju opravljen pregled bivalnega prostora številka 146, katerega skupna kvadratura je 16,89 m², sicer je velikost sobe 15,13 m² in sanitarni del 1,76 m². Ta bivalni prostor ima uradno kapaciteto za namestitev treh zaprtih oseb, vendar je bilo v bivalni prostor v času našega obiska nameščenih kar pet zaprtih oseb. Iz prej navedenega tako izhaja, da je na vsako zaprto osebo bilo v sobi na voljo le 3,03 m² prostora, pri čemer je bivalni prostor čez dan odprt in gredo zaprte osebe lahko iz prostora na skupni hodnik.
Opravili smo tudi pregled bivalnega prostora številka 121 v drugem nadstropju, katerega kvadratura je 18,17 m², sicer je velikost sobe 16,48 m² in sanitarnega dela 1,69 m². Ta bivalni prostor ima uradno kapaciteto za namestitev štirih zaprtih oseb, vendar je bilo v času našega obiska nameščenih šest zaprtih oseb. Iz navedenega tako izhaja, da je na vsako zaprto osebo bilo v sobi na voljo le 2,75 m² prostora, pri čemer je tudi ta bivalni prostor čez dan odprt in gredo zaprte osebe lahko na skupni hodnik.
Med obiskom smo opravili tudi pregled bivalnega prostora številka 55 v pritličju, katerega skupna kvadratura je 8,06 m², sicer je velikost sobe 6,82 m² in sanitarnega dela 1,24 m². Ta bivalni prostor ima uradno kapaciteto za namestitev ene zaprte osebe, vendar sta bili v času našega obiska v prostoru nameščeni dve zaprti osebi. Iz navedenega tako izhaja, da je na vsako zaprto osebo bilo v sobi na voljo 3,41 m² prostora, pri čemer je bivalni prostor čez dan zaprt.
S pregledom prej navedenih bivalnih prostorov je bilo torej ugotovljeno, da se pri namestitvah zaprtih oseb ne zagotavlja velikost prostora po minimalnih standardih, ki jih je postavil Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT). DPM je zato priporočil, da se ponovno preveri ustreznost števila nameščenih zaprtih oseb v posamezni bivalni prostor, da bodo na ta način izpolnjeni vsaj minimalni standardi CPT glede velikosti bivalnega prostora za vsako zaprto osebo. Generalni urad URSIKS je pojasnil, da si zavod sicer prizadeva, da bi se število zaprtih oseb po bivalnih prostorih zmanjšalo, vendar je to težko izvedljivo glede na število priliva priprtih oseb in glede na prezasedenost tako zavoda Celje kot tudi zavoda Maribor, kamor lahko preusmerjajo pripornike iz zavoda Ljubljana. Obsojene osebe, ki jim je izrečena kazen zapora višja od enega leta, redno premeščajo na podlagi odločb generalnega direktorja URSIKS v ZPKZ Dob pri Mirni. Število zaprtih oseb je od obiska v zavodu Ljubljana sicer nekoliko padlo, zato so v najbolj obremenjenih bivalnih prostorih lahko zmanjšali število nameščenih oseb. Zavod bo v luči prizadevanja za zmanjšanje števila zaprtih oseb v bivalnih prostorih še naprej preusmerjal predhodno najavljene nove pripornike v druge, manj zasedene zavode. URSIKS je pojasnil tudi, da so v zavodu izkoristili vse arhitekturne zmožnosti in ne razpolagajo z dodatnimi ustreznimi prostori, kamor bi lahko še nameščali zaprte osebe.
V času tematskega obiska v ZPMZKZ Celje je bilo v zavodu skupaj nameščenih 175 zaprtih oseb, in sicer 67 obsojencev ter 108 pripornikov. Po pojasnilu direktorja je uradna kapaciteta ZPPMKZ Celje še vedno 97 mest za zaprte osebe, in sicer 55 mest za obsojence in 42 mest za pripornike, kar pomeni, da je bil zavod na dan našega obiska zaseden 180 %.
Pri pregledu bivalnega prostora številka 303, v katerem je bilo v času našega obiska nameščenih osem pripornikov, je bilo ugotovljeno, da en pripornik za spanje uporablja zložljivo posteljo. DPM je zato priporočil, da se zložljive postelje, za namestitev zaprtih oseb uporablja zgolj izjemoma in za kratek čas. Hkrati je priporočil, da se proučijo možnosti, da se zavodu v čim krajšem času zagotovi dovolj ustreznih lesenih postelj. Generalni urad URSIKS je pojasnil, da zložljive postelje uporabljajo izjemoma in za kratek čas. Redno se izvaja rotacija zaprtih oseb, ki so nameščeni na zložljivih posteljah, nanje se praviloma nameščajo novo sprejete zaprte osebe, takoj ko je mogoče, jim dodelijo leseno posteljo. Hkrati je Generalni urad URSIKS sporočil, da imajo v zavodu dovolj lesenih postelj, vendar v sobah zanje nimajo prostora.
Pri pregledu bivalnega prostora številka 422, ki je v delu zavoda, kjer so bivalni prostori tudi čez dan zaklenjeni, pa je bilo ugotovljeno, da so v njem nameščeni štirje priporniki, od tega eden mladoleten. V pogovoru je bilo ugotovljeno, da mladoletni pripornik, skupaj z ostalimi nameščenimi priporniki, koristi le pravico dvournega gibanja/sprehoda na prostem. Glede na naše vprašanje, ali ve, da ima, kot mladoletnik, pravico koriščenja treh ur za gibanje na prostem/sprehodu, je mladoletnik (ne popolnoma prepričljivo) odgovoril, da triurnega bivanja na prostem/sprehodu ne koristi, ker naj bi mu ustrezal dvourni režim, da se nato z drugimi priporniki vrne v bivalni prostor. Prav tako je bilo v pogovoru ugotovljeno, da mladoletni pripornik v zavodu nima posebnega pedagoga, na katerega bi se lahko obrnil za morebitna vprašanja. DPM je v tej zvezi priporočil, da se mladoletni priporniki in obsojenci dosledno seznanijo in spodbujajo h koriščenju pravice do triurnega gibanja na prostem/sprehodu in da se proučijo možnosti, da se uvede posebni pedagog za mladoletne pripornike. Generalni urad URSIKS je sporočil, da mladoletne pripornike in obsojence redno seznanijo in spodbujajo h koriščenju pravice do triurnega gibanja na prostem. Hkrati je sporočil, da so v zavodu določili pedagoga, ki bo obravnaval mladoletne pripornike.
V času tematskega obiska v ZPKZ Maribor je bilo ugotovljeno, da je bilo v zavodu skupaj nameščenih 229 zaprtih oseb, in sicer 56 obsojencev ter 173 pripornikov. Po pojasnilu direktorja je uradna kapaciteta ZPKZ Maribor še vedno 140 mest za zaprte osebe (110 mest za obsojence in 30 mest za pripornike), kar pomeni, da je bil zavod na dan našega obiska zaseden 163 %. Ob tem je direktor še poudaril, da je bilo največ nameščenih zaprtih oseb 9. 2. 2024, ko je bilo v zavodu 244 zaprtih oseb (od tega kar 187 pripornikov) in zaradi tega, ker v zavodu razpolagajo samo z 240 posteljami, so morale nekatere zaprte osebe nad to številko za krajši čas (po pojasnilu direktorja noč ali dve) prespati samo na žimnicah.
DPM je priporočil, da zavodu (in ostalim zavodom), glede na trenutne razmere, ko se srečujejo z močno povečanim številom zaprtih oseb (še posebej pripornikov), čim prej zagovori dovolj postelj/pogradov, da bo vsaka zaprta oseba vedno, preko noči, imela na razpolago ustrezno posteljo. Generalni urad URSIKS je sporočil, da so v zavodu12. 6. 2024 prejeli 15 pogradov, ki so jih že namestili v bivalne prostore.
Obiski DPM, ki so bili opravljeni v zavodih za prestajanje kazni zapora v Ljubljani, Celju in Mariboru razkrivajo sistematične težave s prezasedenostjo, ki po mnenju Varuha močno presegajo zmožnosti posameznih ustanov za samostojno in zadovoljivo reševanje teh izzivov. Ključne ugotovitve iz posameznih zavodov kažejo, da so se zavodi zaradi ekstremne prezasedenosti, ki v nekaterih primerih dosega do 200% uradne kapacitete, morali zateči k improviziranim in pogosto neustreznim rešitvam, kot so nameščanje postelj v neprimerne prostore, kot so garderobe ali športne sobe, kjer so osnovni življenjski standardi močno okrnjeni[2].
V ZPKZ Ljubljana so bili ob prekoračitvi kapacitet prisiljeni nameščati dve osebi v sobe, namenjene eni osebi, ali celo več zaprtih oseb v skupinske sobe, kjer je standard na osebo padel na približno 3 m², oziroma pod to mejo[3]. Podobne razmere so prisotne tudi v zavodu v Celju in Mariboru, kjer so bili zaradi pomanjkanja prostora prisiljeni k uporabi vsakega razpoložljivega prostora za namestitev dodatnih ležišč oziroma celo v namestitve zgolj na blazine.
Varuh se zaveda, da splošna prezasedenost zavodov ni zgolj rezultat trenutnih razmer, ampak izhaja iz dolgotrajnih sistemskih težav, ki vključujejo pomanjkanje ustrezne infrastrukture in kadrovskih virov. Po mnenju Varuha te težave že presegajo zmogljivosti samih zavodov in URSIKS za njihovo ustrezno samostojno reševanje. Zato Varuh meni, da je nujen učinkovit poseg države. Ta bi moral vključevati kratkoročne ukrepe za izboljšanje bivalnih razmer v zavodih z namenom zagotoviti vsem zaprtim osebam osnovne človekove pravice. Poleg tega so potrebne tudi dolgoročne rešitve, ki bi omogočile povečanje nastanitvenih kapacitet, izboljšanje infrastrukture in kadrovskih razmer ter morebitno reformo kazenskopravnega sistema za preprečevanje nadaljnje nesorazmerne rasti števila priprtih in zaprtih oseb. Potreben je celovit in vključujoč pristop, ki bo v razumno kratkem času vzpostavil pogoje za spoštovanje človekovih pravic zaprtih oseb, ki so v trenutnih razmerah resno ogrožene[4].
Varuh podpira vse možne rešitve za izboljšanje trenutnih razmer v smislu zagotavljanja dostojnih življenjskih pogojev za zaprte osebe in delovnih razmer za zaposlene v zavodih za prestajanje kazni zapora. Na podlagi tega je Varuh, v okviru svojih pristojnosti, pripravljen tudi še naprej sodelovati pri iskanju in uresničevanju rešitev, ki bodo lahko v trenutnih razmerah dodatno prispevale k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic znotraj kazenskopravnega sistema.
Konec maja se je Varuh obrnil tudi na Vlado Republike Slovenije z vprašanjem, kako so bila glede izpostavljene problematike obravnavana opozorila tako sodstva kot posameznih zavodov za prestajanje kazni zapora. Zanima nas tudi, kateri ukrepi (tako dolgoročni, predvsem pa kratkoročni) so bili že sprejeti ali jih Vlada RS namerava sprejeti za izboljšanje razmer zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora, ki so po mnenju Varuha že kritične. Odziv Vlade RS še pričakujemo.
[1] https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSIKS/Dokumenti/Zaporska-statistika/2024/Stevilo-zaprtih-oseb-in-zasedenost-zavodov-dne-15.-7.-2024.pdf
[2] Varuh ob tem v okoliščinah, ko je povprečna površina na posamezno zaprto osebo že sicer izrazito okrnjena, izraža tudi zaskrbljenost zaradi zmanjšanja površin za šport in druge aktivnosti zunaj bivalnih prostorov, ki so ključne za dobro počutje in zdravje zaprtih oseb (tako pripornikov kot obsojencev). Čeprav Varuh razume prostorske in kadrovske izzive, s katerimi se sooča URSIKS in posamezni zavodi, pa Varuh ni naklonjen posameznim preurejanjem fitnes prostorov in prostorov za skupinske ter individualne aktivnosti v bivalne prostore. Varuh ob tem namreč izraža bojazen, da bi takšne začasne spremembe lahko privedle tudi do dolgotrajnejšega spreminjana namembnosti teh prostorov, ki so namenjeni različnim aktivnostim, ki so nedvomno pomembne za kakovost življenja v zavodih.
[3] V konkretni zadevi, ki jo Varuh obravnava pod št. 8.1-5/2024, Varuh ugotavlja, da v ZPKZ Ljubljana površina na osebo v sobi, kjer je nastanjenih šest pripornikov in meri 15,92 m², znaša le 2,65 m², kar je znatno pod mejo, ki jo ESČP opredeljuje kot mejo, ki lahko pomeni preseganje neizogibne ravni trpljenja, povezanega z odvzemom prostosti.
[4] Čeprav Varuh primeroma omenja potrebo po povečanju kapacitet, pa ob tem hkrati opozarja, da to ne sme predstavljati edinega oziroma ključnega cilja za celovito rešitev problematike prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora. Rešitev problema prezasedenosti namreč ni moč reševati (le) z gradnjo novih zaporov oziroma dodatnimi prostori. Predvsem je treba dati večjo veljavo temeljnemu načelu, da je odvzem prostosti skrajno sredstvo, ki naj bo določeno in uporabljeno le, če bi bila zaradi teže kaznivega dejanja drugačna sankcija očitno neprimerna. Varuh je v preteklosti že poudaril, da ob nekaterih predlaganih ukrepih pogreša ukrepe v smeri večje oziroma dodatne uporabe alternativnih ukrepov, ki bi lahko nadomestili izvrševanje pripora in kazni zapora. V tej smeri je Varuh že s priporočilom št. 17 v letnem poročilu 2014 (enako oziroma podobno je tudi priporočilo št. 20 iz leta 2013), spodbujal prizadevanja URSIKS in MP za odpravo prenatrpanosti v nekaterih ZPKZ, hkrati pa tudi večjo uporabo že uzakonjenih možnosti na tem področju za nadomestitve kazni zapora. Poleg tega je tudi Odbor Združenih narodov proti mučenju ob obravnavi Četrtega periodičnega poročila Republike Slovenije o uresničevanju določil Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju v letu 2023 Republiko Slovenijo pozval, da podvoji svoja prizadevanja za zmanjšanje prezasedenosti zaprtih ustanov, zlasti z večjo uporabo ukrepov brez odvzema prostosti v skladu s Standardnimi minimalnimi pravili Združenih narodov glede ukrepov brez odvzema prostosti (Tokijska pravila) in Pravili Združenih narodov za ravnanje z zapornicami in ukrepi brez odvzema prostosti za storilke kaznivih dejanj (Bangkoška pravila).
Več podrobnosti v zvezi s priporočili DPM-ja in odzivi nanje so razvidni v preglednici Zavodi za prestajanje kazni zapora 2024 - tematski obiski.
