Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je skupaj s predstavnico pogodbene nevladne organizacije Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC,  na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, brez predhodne najave, 26. 1. 2010 obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: ZPKZ) Maribor Odprti oddelek Rogoza (v nadaljevanju: Oddelek Rogoza). Zadnji obisk Oddelka Rogoza pred tem je Varuh opravil 25. 4. 2007, takrat še na podlagi določb Zakona o varuhu človekovih pravic.

Med obiskom je bil predvsem opravljen razgovor z vodjo Oddelka Rogoza (v nadaljevanju: vodja) in pregled bivalnih prostorov, pri tem pa smo se tudi pogovorili z vsemi zaprtimi osebami, ki so to želele. O opravljenem obisku je DPM pripravil poročilo in ga poslal Generalnemu uradu Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje (v nadaljevanju: Urad), s predlogom, da ga obravnava, do ugotovljenega zavzame stališča in nam jih v roku sporoči.

Kapaciteta Oddelka Rogoza je od prejšnjega obiska ostala nespremenjena in je še vedno 36 obsojencev. Največ teh je vanj premeščenih iz matičnega ZPKZ Maribor in iz ZPKZ Dob pri Mirni. V času tokratnega obiska je bilo v njem 35 obsojencev, od tega 11 obsojenih zaradi kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa. Vodja je še nadalje pojasnil, da so imeli v letu 2009 v povprečju nameščenih 40 obsojencev in je bila kapaciteta večino časa presežena. Urad je v zvezi s tem zavzel stališče, da razpoložljive kapacitete zaenkrat zadoščajo za nastanitev števila obsojencev, ki izpolnjujejo pogoje za bivanje v odprtem režimu prestajanja kazni zapora. Okoli 100% zasedenosti ne pripisuje številu obsojencev, ki jih v ta oddelek napotijo na prestajanje kazni zapora pristojna sodišča, pač pa smelejšemu premeščanju obsojencev iz navedenih dveh zavodov.

Za namestitev obsojencev v Oddelku Rogoza se uporabljata dva objekta, tako imenovani stari in novi bivalni del.

V starem delu so bivalni prostori namenjeni bivanju dveh oziroma treh oseb. Bili so na novo prepleskani, z zeleno in rumeno barvo, in to razbija monotonost. V večih je bilo tudi že nameščeno novo (leseno) pohištvo, kar je DPM pohvalil. Po drugi strani smo kot pomanjkljivost teh bivalnih prostorov šteli, da sta bivalni prostor pet in sedem prehodna do bivalnih prostorov šest in osem. Urad je sicer soglašal, da taka povezava bivalnih prostorov ni najbolj ustrezna, vendar ne vidi nikakršnih razlogov za preureditev. To utemeljuje s tem, da na eni strani za to ni potrebe, ker obsojencev, ki bivajo v prehodnih sobah, občasen prehod obsojencev iz drugih sob ne moti, po drugi strani pa bi gradbeni poseg v tem bivalnem delu prišel v poštev le v primeru, ko bi se izvajala adaptacija v celotnem starem delu, vključno s pridobitvijo dodatnih sanitarnih prostorov. V zvezi s slednjimi je DPM tudi predlagal, da se preuči možnosti za povečanje števila tušev in stranišč, saj imajo vse osebe, nameščene v tem objektu, možnost uporabe le enega tuša in štirih umivalnikov, en WC s školjko in en pisoar.

V starem delu imajo obsojenci na razpolago dva skupna prostora. Večji je namenjen nekadilcem, manjši pa kadilcem. V pritličju je poleg ambulante bolniška soba z dvema posteljama. Bolniku, ki se ga namesti v to sobo, je na voljo poseben tuš in WC. Ta soba ustreza tudi namestitvi invalidnih obsojencev.

V novem delu bivalni prostori v večini namenjeni namestitvi dveh oziroma treh oseb. Le v treh sobah je bilo staro pohištvo že zamenjano z novim. Stene večine sob so bile umazane, zato smo predlagali, da se jih prepleska, po možnosti v različnih barvah, kot v starem delu. Urad je ta predlog komentiral s pojasnilom, da pleskanje bivalnih in drugih prostorov izvajajo obsojenci sami, zato je prepričan, da bodo pleskanje, podobno kot v starem delu, opravili tudi tu. Obsojenci imajo tu na razpolago tri kopalnice, v vsaki so nameščeni štirje umivalniki in ena prha. Težav z zamakanjem vode v eni izmed kopalnic, ki jih je Varuh ugotovil ob prejšnjem obisku, tokrat ni bilo več.

V pritličju novega dela se nahaja dnevni prostor, ki se ga uporablja tudi za kajenje. Poleg njega je čajna kuhinja, kjer si obsojenci lahko skuhajo kavo.

Pohvalili smo, da zaprte osebe sobe lahko zaklepajo.

Praktično v nobeni sobi, z izjemo samskih, kjer so bile na oknih nameščene žaluzije, ni bilo nameščenih sredstev, s katerimi bi jih bilo mogoče zastreti. V nekaterih so imeli zato obsojenci na oknih nameščene kar rjuhe, brisače in podobno. DPM je zato predlagal, da se v vse sobe, kjer jih še ni, namesti ustrezna zastirala. Urad je v odzivnem poročilu zagotovil, da je Oddelek Rogoza ta predlog že obravnaval in se odločil, da bo na okna montiral žaluzije.

Večjo investicijo za Oddelek Rogoza je v letu 2009 predstavljala ureditev prostora za hranjenje službenega orožja, namestitev strelovodne naprave in izvedba električnih meritev v vseh bivalnih prostorih z namenom preprečitve morebitnega požara. Ob obisku nam je vodja pojasnil, da še vedno ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev za obnovo prvega nadstropja v objektu, imenovanem 'ambasada', za kar je sicer že bil izdelan projekt. Prav tako je povedal, da bi bilo potrebno obnoviti fasado in strehe na objektih bivalnih prostorov obsojencev ter priključitev oddelka na javno kanalizacijsko omrežje. V zvezi s predlogom DPM, da se navedena dela opravi v najkrajšem času, tudi zato, da se s tem prepreči nadaljnja škoda na objektih, je Urad žal navedel, da so navedena dela sicer v planu, vendar jih v tem letu ne bo mogoče izvesti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.

Oddelek Rogoza še vedno omogoča oziroma zagotavlja delo vsem obsojencem, ki želijo delati. Štirje obsojenci so delo opravljali na zunanjih deloviščih, prav tako štirje pa so kazen zapora prestajali po 12. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in so čez teden delo opravljali izven Oddelka Rogoza. V kuhinji so zaposleni štirje obsojenci. Za ostale se delo zagotavlja v kovinskih delavnicah Javnega gospodarskega zavoda (v nadaljevanju: JGZ) Kozjak oziroma na kmetijskem posestvu. Po pojasnilih vodje delo omogočijo tudi tistim obsojencem, ki so sicer upokojeni, v dogovoru z zdravnikom. Taki obsojenci nato navadno delajo na hišnih delih (pleskanje, vzdrževanje vrta,…).

Obsojenci lahko izkoristijo več možnosti za aktivnejše fizično udejstvovanje. Na tek ali sprehod se lahko odpravijo tudi izven območja Oddelka Rogoza, enkrat tedensko pa lahko igrajo tudi mali nogomet na igrišču v Rogozi, tudi v zimskem času, saj je takrat igrišče pokrito. V samem objektu Oddelka Rogoza lahko uporabljajo v nedavno obnovljenem prostoru fitnes, ali pa igrajo namizni tenis ali biljard. Prostor, v katerem sta nameščena biljardna miza in miza za namizni tenis, je bil ob našem obisku neogret in njegove stene umazane, zato smo predlagali, da se jih prepleska. V letu 2009 so se obsojenci lahko tudi udeležili šahovskega tekmovanja, organiziranega v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, tekmovanja v namiznem tenisu v ZPKZ Koper in turnirja v malem nogometu in kostanjevega piknika v ZPKZ Dob pri Mirni.

Oddelek Rogoza obsojencem omogoča tudi obiskovanje raznih izobraževanj v zunanjih institucijah (npr. opravljanje vozniškega izpita). Kot je soglašal tudi Urad, je tudi to pomemben korak v smeri lažjega vključevanja v družbo po prestani kazni.

V Oddelku Rogoza je urejena manjša knjižnica. Obsojenci jo lahko obiščejo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih med 17:00. in 18:00. uro. Tam med literaturo nismo našli relevantne zakonodaje (Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij…). Tudi stene tega prostora so bile umazane in bil je slabo ogrevan, zato je DPM predlagal, da se ga prepleska in prouči možnosti za izboljšanje ogrevanja.

Obsojenci obiske še vedno lahko sprejemajo vsak dan, z izjemo četrtkov. Ugodnosti se obsojencem praviloma podeljujejo postopoma, in sicer ob vikendih najprej pet, nato pa 53 urne izhode. V letu 2009 niso zabeležili večjih zlorab podeljenih ugodnosti, z izjemo dveh primerov, ko se obsojenca nista vrnila iz prostega izhoda.

V skladu z aktom 'Navodilo o uporabi elektronskih komunikacij' z dne 22. 12. 2009, ki ga je po pooblastilu direktorja ZPKZ Maribor in na podlagi petega odstavka 75. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, 78a. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora in sklepa drugega razširjenega kolegija v.d. generalnega direktorja, izdal vodja, je v Oddelku Rogoza za zaprte osebe dovoljena tudi uporaba mobilnih telefonov in interneta. Dostopa do slednjega ne zagotavlja Oddelek Rogoza, temveč to urejajo obsojenci sami preko mobilnega operaterja. Smiselno enako velja tudi glede mobilnih telefonov, ki pa se jih ne sme uporabljati med delom, v času nočnega počitka in med sestankom strokovne skupine. DPM tako ureditev pozdravlja, ker je na ta način obsojencem bistveno olajšana možnost komuniciranja z zunanjim svetom oziroma sorodniki. Navedeno seveda velja za svobodnejši režim prestajanja kazni zapora kakršen je tudi v Oddelku Rogoza. 

Vodja enkrat mesečno določi torek, na katerega poteka domska skupnost.

Male skupine so organizirane dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in torkih, v popoldanskem času. V letu 2009 je zaradi porodniške odsotnosti delavke zamrla edukacijska skupina, ki naj bi v kratkem ponovno pričela z delom. DPM je v tej smeri tudi spodbudil Oddelek Rogoza. Strokovni delavci so obsojencem vedno dosegljivi in se jim zato na razgovore z njimi tudi ni potrebno posebej prijavljati s priglasnico. Vodja razgovore z obsojenci opravlja praviloma ob torkih popoldne, na podlagi priglasnice, če je to potrebno, pa tudi takoj.

Zaradi odprtega režima prestajanja kazni zapora posebne potrebe po duhovni oskrbi v samem Oddelku Rogoza ni. Niti v času božiča niso tam organizirali maše, saj je bila večina obsojencev takrat na prostem izhodu.

Vodja nam je ob obisku zagotovil, da med obsojenci vlada dobra klima in da z njimi ni težav. Tudi med razgovori z obsojenci samimi je bilo zaznati pozitivno vzdušje in tudi niso imeli nobenih pripomb glede odnosov in namestitve. Poleg tega, da je tako stanje pohvalno, je DPM priporočil, da naj se napore v njegovo vzdrževanje trudi vlagati tudi v bodoče. V zadnjem letu niso zabeležili disciplinskih postopkov in uporabe prisilnih sredstev. Dva obsojenca pa sta bila v lanskem letu med prestajanjem kazni zapora premeščena v matični ZPKZ Maribor, ker sta bila v času prostega izhoda obravnavana v policijskem postopku.

V Oddelku Rogoza je poleg vodje zaposlenih 11 oseb, od tega šest pravosodnih policistov, dva strokovna delavca (pedagog in socialna delavka s polovičnim delovnim časom), medicinska sestra (ki je najmanj tri dni v tednu v matičnem ZPKZ Maribor), inštruktor kuhar ter referentka za izvrševanje kazni. Še vedno nimajo zaposlenega psihologa, čeprav je tudi vodja mnenja, da potreba po takšni pomoči obstaja. DPM je zato predlagal, da se preuči možnosti o zaposlitvi psihologa. Urad je pojasnil, da trenutni kadrovski načrt zaposlovanja psihologov v dislociranih odprtih oddelkih zavodov ne predvideva, naj bi pa v dogovoru z ZPKZ Maribor, kjer se je psihološka služba pred kratkim okrepila, v okviru svojih pristojnosti poskušal zagotoviti podobno prakso, kot v drugih odprtih oddelkih, kjer psihološko delo do določene mere opravljajo psihologi matičnih zavodov.

V izmeni dela le en pravosodni policist, ki je v nočni izmeni v službeni uniformi, sicer pa v lastnih civilnih oblačilih. Po zagotovilih vodje glede na trenutno zasedbo delovnih mest sicer ni težav, vendar je ob tem poudaril, da štirje zaposleni že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, zato je potrebno že sedaj razmišljati o njih nadomestitvi.

Zdravnik splošne medicine prihaja v Oddelek Rogoza ob torkih in četrtkih. Psihiater prihaja dvakrat mesečno oziroma po potrebi. V oddelku je zaposlena medicinska sestra, vendar je prisotna le v času, ko delo opravljata splošni zdravnik in psihiater. V razgovoru nam je pojasnila, da med drugim tudi pripravlja in deli obsojencem terapijo, ki jo predpiše zdravnik oziroma psihiater in za katero ni potrebnega posebnega nadzora, pravosodni policisti pa obsojencem delijo le substitucijsko terapijo in terapijo, ki jo predpiše psihiater ter določi, da je potreben nadzor le-te.