Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 23. 9. 2010, v vlogi državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, brez predhodne najave, po dveh svojih predstavnikih in skupaj s predstavnico pogodbene nevladne organizacije Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC obiskal oddelek Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor v Murski Soboti (v nadaljevanju: oddelek MS ali oddelek). Pred tem je DPM ta oddelek nazadnje obiskal 21. 4. 2009.

Na lokaciji nas je v odsotnosti vodje oddelka MS sprejel pedagog. Obisk je potekal med 9:20 in 13:10 uro. V tem času je bil opravljen uvodni razgovor s pedagogom, ogled bivalnih in nekaterih drugih prostorov, razgovori z vsemi zaprtimi osebami, ki so to želele, in zaključni razgovor s pedagogom.

Uradna zmogljivost oddelka MS se od prejšnjega obiska DPM ni spremenila in še vedno znaša 41 zaprtih oseb (od tega je predvidenih za pripor 17, za obsojence 18, za osebe, zoper katere se izvršuje uklonilni zapor, pa šest mest). V času našega tokratnega obiska je bilo v njem 11 obsojencev, 23 pripornikov in tri osebe, zoper katere se je izvrševal uklonilni zapor. Zasedenih je bilo torej skupno 37 mest. Enako kot je bilo ugotoviti že ob obisku lansko leto in kot nam je tudi sicer pojasnil pedagog, prezasedenost uradne zmogljivosti v tem oddelku praviloma ne predstavlja problema. Zaradi tega oddelku tudi še uspeva reševati težave glede večjega števila samih pripornikov, kot je zanje sicer predvidenih mest. Tako se na primer zgodi, da pripornika po potrebi razporedijo v sobo, ki je bila namenjena prestajanju uklonilnega zapora (zaradi upoštevanja okoliščin kot so sostorilstvo, medsebojni konflikti, situacije iz drugega odstavka 23. člena Pravilnika o izvrševanju pripora in podobno), za slednjega pa se uporablja ena izmed sob na obsojeniškem oddelku.

Od našega zadnjega obiska je bilo na priporniškem oddelku zamenjanih nekaj starih železnih postelj z novimi lesenimi, kar je spodbudno. Po drugi strani pa smo ugotovili, da tako že večkrat napovedana zamenjava ostalega pohištva še vedno ni bila opravljena v celoti. Sicer pa ob upoštevanju karakteristik samega objekta, drugih oziroma večjih pomanjkljivosti v bivalnih prostorih zaprtih oseb nismo ugotovili in tudi večina slednjih se v tej smeri ni pritoževala. Izpostaviti pa velja, da so priporniki v sobi 19 tudi navajali, da okna ne tesnijo dobro (zaradi česar naj bi predvsem v nočnem času bili izpostavljeni skoznje vejočemu mrzlemu zračnemu toku) in da smo v sobi 21 opazili vdrtino v steni (poseg v zidu zaradi napeljave), ki bi jo bilo potrebno sanirati. Generalni urad Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: GUURSIKS ali urad) je v svojem odzivnem poročilu glede (pre)slabega tesnjenja oken pojasnil, da se podobne težave pojavljajo tudi v drugih prostorih, saj je obstoječe stavbno pohištvo dotrajano, prav tako pa ne ustreza novim standardom z vidika termične izolacije oziroma tesnjenja; gre torej za večji obseg investicijskega vzdrževanja, za kar bi bila potrebna večja materialna sredstva, ki jih v tem letu, verjetno pa tudi v naslednjem, zaradi znanih težav v proračunu Republike Slovenije ne bo mogoče zagotoviti. Omenjena vdrtina v zidu, ki je nastala zaradi popravila vodovodne instalacije, pa je bila po zagotovilu vodje oddelka že sanirana.

Pedagog nam je med drugim tudi pojasnil, da oddelek MS že seli arhiv v pridobljene dodatne prostore (dve sobi) na Kocljevi ulici v mestu. Na ta način naj bi pridobili en dodaten prostor v samem oddelku. Tudi zato smo navedeno označili za nedvomno dobrodošlo, kolikor bo seveda pridobljeni prostor koristno uporabljen.

Do ureditve posebnega prostora za izločitev zaprtih oseb (soba 8) še vedno ni prišlo, čeprav je bila predvidena tudi v planu investicij za leto 2009. Sicer potrebe po uporabi tega prostora zdaj že dalj časa niti ni bilo, vendar to ne more tudi pomeniti, da bo tako tudi v prihodnje. Zato smo predlagali, da naj se ureditev prostora za izločitev zaprte osebe še naprej vključuje v plan(e) investicij, predvsem pa prav tako čim prej zagotovi tudi potrebna finančna sredstva za njeno realizacijo. GUURSIKS nam je zagotovil, da primerna soba za izločitev oziroma nameščanje zaprte osebe v primeru, ko so slednje razburjene ali nasilne, še ni bila zagotovljena izključno zato, ker ni bilo na voljo finančnih sredstev in da bo skupaj z ZPKZ Maribor poskušal najti ustrezno rešitev za ureditev tega prostora; investicija pa naj bi tudi že bila v planu tudi za naslednje leto.

Tudi število zaposlenih se od našega zadnjega obiska ni spremenilo in jih je še vedno 25 (vodja oddelka zavoda, strokovni delavec, inštruktor kuhar, referentka, ostalo so pravosodni policisti). Eni delavki je v tem času sicer prenehalo delovno razmerje, vendar so tudi dobili enega dodatnega pravosodnega policista. Po pojasnilih pedagoga naj bi imeli sistemizirano tudi mesto psihologa, za katerega je bil tudi že objavljen razpis, vendar naj bi bil nato umaknjen. To smo označili za vse prej kot spodbudno, saj bi bila zaposlitev psihologa v tem oddelku dobrodošla. V tej smeri smo še nadalje izpostavili, da je tudi sam GUURSIKS v lanskoletnem odzivnem poročilu navedel, da bodo novi kadri zaposleni na prostih delovnih mestih, predvsem v oddelkih za varnost in vzgojo (lahko pa tudi na novih delovnih mestih v zavodih, če bodo zavodi predlagali odprtje novih delovnih mest). Urad je v zvezi s tem pojasnil, da se je z marcem 2010 sprejetimi spremembami in dopolnitvami sistemizacije delavno mesto svetovalec terapevt specialist preneslo v matični zavod Maribor in preoblikovalo v delavno mesto svetovalec pedagog; istočasno pa sta bili v oddelku MS sistemizirani dve novi delovni mesti pravosodnega policista. Nadalje je GUURSIKS še dodal, da v celotnem sistemu uprave, na nobeni lokaciji dislociranih oddelkov ni sistemiziranega delovnega mesta psihologa; v dislociranih oddelkih se psihološka dejavnost praviloma pokriva s strokovnimi delavci-psihologi iz matičnih zavodov, kar naj bi se zaenkrat kazalo kot ustrezna praksa; v primerih, da to ne bi bilo izvedljivo, pa je možno zaposliti tudi pogodbenega strokovnjaka.

V nočni izmeni delo opravljajo trije pravosodni policisti, v dnevni izmeni med delavniki pa od šest do sedem (odvisno od števila spremstev). Spremstev, ki so bila napovedana vnaprej, po zagotovilih pedagoga niso odpovedovali in tudi nobena od zaprtih oseb v razgovorih z nami ni omenila tovrstnih težav, kar je po oceni DPM spodbudno.

Na podlagi evidence o izrednih dogodkih nismo ugotovili kakšnih skrb vzbujajočih posebnosti. Prav tako se tudi nobena od zaprtih oseb ni pritoževala čez odnos osebja ali glede uporabe prisilnih sredstev s strani pravosodnih policistov.

Nobena zaprta oseba se nam ni pritožila glede zdravstvene oskrbe. Pedagog je sicer omenil, da nekaj nevšečnosti občasno povzroča predvsem hospitalno zdravljenje (varovanje, predvsem v splošni bolnišnici). Medicinska sestra je v oddelku MS prisotna praviloma vsak delovnik, sicer pa po potrebi. Prihajata tudi zdravnik (za obsojence v torek, za pripornike v četrtek - v nujnih primerih pa pokličejo dežurnega zdravnika) in psihiater (ob četrtkih) in vsak na svojem področju tudi predpisujeta terapijo. Pripravi jo medicinska sestra, delijo pa jo še vedno pravosodni policisti. Da je slednje neprimerno, je DPM izpostavil že večkrat. Oddelek MS sicer ne zaznava večjih težav s prepovedanimi drogami - po pojasnilih pedagoga so bili med zaprtimi osebami v času našega obiska le trije odvisniki (dva sta bila na urinskih testih, eden je dobival substitol).

Na dan našega obiska je bilo znotraj oddelka MS zaposlenih sedem obsojencev (en na vzdrževanju, en v pralnici in pet v kuhinji), zunaj pa nobena. V trenutnih gospodarskih razmerah in glede na strukturo oseb v oddelku (obsojenci s praviloma le krajšimi kaznimi zapora od šestih mesecev, priporniki in osebe na prestajanju uklonilnega zapora), opisano stanje niti ni bilo presenetljivo. Pedagog je sicer pojasnil, da se je kakšen mesec pred našim obiskom v samem oddelku še izvajalo tudi delo za potrebe JGZ Kozjak (sestavljanje kovinskih objemk). Manjša delavnica v oddelku omogoča delo največ štirim osebam, vendar s tem niti ni bilo težav, saj so ga bili pripravljeni opravljati le trije obsojenci. Ker pa slednji žal tudi niso dosegali postavljene norme, je JGZ Kozjak sodelovanje umaknil.

Ob sicer tudi objektivno neugodnih razmerah na tem področju gre sicer vsaj do določene mere razumeti pojasnila, da so možnosti za delo zaprtih oseb okrnjene (še posebej glede pripornikov, predvsem zaradi njihovega specifičnega položaja, opredeljenega v glavnem z razlogi varnosti, pa tudi pomanjkanjem motivacije na njihovi strani). Vendar smo vseeno v tej smeri posredovali spodbudo, da naj se čim prej poizkuša ponovno zagotoviti (poleg že omenjenih hišnih del) vsaj še kakšno obliko za tovrstno udejstvovanje (vsaj) obsojencev, saj interes zanjo vsaj pri nekaterih očitno obstaja. Obenem smo zaprosili tudi za pojasnilo o dosedanjih morebitnih konkretnih prizadevanjih in z njimi povezanih težavah glede organiziranja tozadevnih dejavnosti (na primer terapevtske delavnice) konkretno za ta oddelek. GUURSIKS nam je v zvezi s tem sporočil, da je bilo težkim gospodarskim razmeram navkljub v letošnjem letu v določenem obdobju zaposleno dodatno število obsojencev na montažnih delih, ki jih je zagotavljal JGZ Kozjak; ta dela so pomenila veliko pridobitev, saj so lahko v delo dodatno vključevali do štiri zaprte osebe. V oddelku pa tudi ni ustreznih delavnic, zato še vedno obstajajo težave prostorske narave; obstajala naj bi že projektna dokumentacija, pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo prizidka, vendar zaradi objektivnih razlogov projekt še ni realiziran; s prostorskimi težavami je povezana tudi možnost organiziranja dejavnosti kot so terapevtske delavnice, ki se zaradi tega ne izvajajo. Situacijo na tem področju v oddelku MS tako rešujejo na različne načine, tudi z improvizacijo (v letu 2009 so na primer v lastni režiji adaptirali in preuredili manjši delovni prostor in s tem lahko občasno zagotavljajo enostavnejša, manj zahtevna dela za specifično populacijo zaprtih oseb).

Ob obisku smo med drugim tudi ugotovili, da od našega lanskega obiska ni prišlo do kakšnih bistvenih sprememb glede možnosti v zvezi s prostočasnimi aktivnostmi za zaprte osebe. Do adaptacije in rekonstrukcije podstrešja, ki jo je kot že izdelano projektno rešitev lansko leto v odzivnem poročilu omenjal GUURSIKS, ni prišlo. Tako ena ključnih kritik DPM ostaja, da v tem oddelku ni notranjega prostora za rekreacijo. Slednjega bi bilo potrebno čim prej zagotoviti, saj ni mogoče spregledati, kaj sedaj neugodne vremenske razmere pomenijo za možnosti, ki jih zaprte osebe imajo glede rekreacije. Zadrževanje pod nadstreškom in enkrat tedenska uporaba okoliškega športno-rekreacijskega centra v popoldanskem času, pač ne moreta biti v tem pogledu dovolj (čeprav gre slednjo sicer pozdraviti kot dobrodošlo dodatno možnost). Tokrat nam je urad sporočil, da je oddelek MS že podal predlog, da vidi najlažjo in najhitrejšo rešitev tega problema v adaptaciji in preureditvi podstrešnega prostora; ureditev podstrešja bi ob rekonstrukciji strehe omogočala ureditev večnamenskih prostorov, kar bi zagotavljalo izvajanje tudi drugih oblik prostočasnih aktivnosti, ne le športnih. GUURSIKS je k temu še pripomnil, da pa uresničitev tega načrta predstavlja investicijo večjega značaja, ki ni odvisna samo od oddelka.

Prav tako nismo ugotovili vzpodbudnih novosti na področju izobraževanja v primerjavi z lanskim letom. Celo več, ob našem tokratnem obisku v kakršnokoli obliko le-tega po pojasnilih pedagoga ni bila vključena niti ena zaprta oseba (pred tem pa sta letos dva obsojenca, ki sta bila že odpuščena, v okviru prostih izhodov obiskovala osnovno šolo za odrasle). Razumeti sicer gre, da so tudi možnosti glede izvajanja organiziranih oblik izobraževanja, v veliki meri omejene z objektivnimi okoliščinami (predvsem zaradi prekratke doba bivanja oziroma prestajanja kazni zapora v oddelku za izvedbo osnovnošolskega ali poklicnega izobraževanja) in tudi z nizko stopnjo motiviranosti zanje na strani samih zaprtih oseb. Vendar, kot smo tudi izpostavili, bi morda prav zato veljalo razmisliti tudi še o drugih, morebiti tudi manj formalnih možnostih, ki bi jih bilo mogoče ponuditi zaprtim osebam za čim bolj konstruktivno preživljanje časa v oddelku MS. Primeroma smo v tej smeri navedli, da oddelek tudi sam poudarja dobro sodelovanje glede izposoje knjig s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota in bi morebiti bila slednja dovzetna tudi še za kakšne drugačne oblike sodelovanja (na primer občasne predstavitve knjig, potopisna predavanja in podobno, v oddelku) in prav tako tudi kakšno izmed okoliških društev.

GUURSIKS je glede neposredno zgoraj omenjene problematike pojasnil, da oddelek MS tudi sam ugotavlja, da glede na pretežno kratke kazni, ni pravih pogojev za izvajanje daljših formalnih oblik izobraževanja in da bi zato v večji meri morali dajati poudarek krajšim oblikam usposabljanja; ugotavljajo, da je potrebno večjo pozornost in skrb namenjati motivaciji zaprtih oseb, da bi se v večjem številu odločali in vključevali v tovrstne programe. Omenil je tudi, da za izboljšanje stanja na področju izobraževanja oddelek sodeluje z Andragoškim zavodom Murska Sobota, s katerim sproti preverjajo možnosti in pogoje, kako bi čim večje število zaprtih oseb vključevali v najrazličnejše programe izobraževanja in usposabljanja, ki jih izvajajo; s tem namenom so letos podpisali tudi pismo o nameri in pričakuje se izvajanje projekta v oddelku; upanje za izboljšanje stanja vliva tudi sprememba Zakona o zaposlovanju, ki posredno vključuje in omogoča sofinanciranje izobraževanj za zaprte osebe. GUURSIKS je zaključil, da na splošno ugotavlja, da si v oddelku prizadevajo, da bodo tudi v prihodnje posvečali pozornost temu področju ter krepili sodelovanje z zunanjimi inštitucijami in izvajalci.

Okoliščin, ki bi kazale na mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje z  zaprtimi osebami v oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor v Murski Soboti, nismo ugotovili. Žal je mogoče nekoliko več navesti glede predlogov DPM za izboljšanje razmer; precej jih glede na lansko leto ni bilo (v celoti) realiziranih, čeprav lahko razumemo, da gre pri tem v precejšnji meri tudi za posledico objektivno neugodnih razmer in da opisanih pomanjkljivosti ni mogoče enostavno pripisati zgolj nezadostni angažiranosti samega zavoda-oddelka oziroma GUURSIKS.