Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je 21. 10. 2010 v vlogi državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, brez predhodne najave, po dveh svojih predstavnikih in skupaj s predstavnico pogodbene nevladne organizacije Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, obiskal oddelek Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana v Novem mestu (v nadaljevanju: oddelek NM ali oddelek). Pred tem je ta kraj odvzema prostosti DPM nazadnje obiskal 26. 5. 2009.
Na lokaciji sta nas sprejeli vodja oddelka in pedagoginja. Obisk je potekal med 8:20 in 13:00 uro. V tem času je bil opravljen uvodni razgovor z vodjo in pedagoginjo, ogled bivalnih in nekaterih drugih prostorov (knjižnica, ambulanta, kopalnica in pralnica, skladišče,…), razgovori z vsemi zaprtimi osebami, ki so to želele, in zaključni razgovor z vodjo in pedagoginjo.
Uradna zmogljivost oddelka NM (35 oseb) je bila tudi tokrat presežena. V njem je bilo 23 pripornikov, 18 obsojencev in štiri osebe, zoper katere se je izvrševal uklonilni zapor - skupaj torej 45 oseb (sicer pa je bilo v letu 2010 do dneva našega obiska v oddelku 57 obsojencev, 105 pripornikov in 203 osebe, zoper katere se je izvrševal uklonilni zapor). GUURSIKS je to komentiral z navedbami, da število, ki je le za štiri zaprte osebe presegalo uradno kapaciteto, ni imelo bistvenega vpliva na prezasedenost, še posebej zato, ker oddelek NM v sodelovanju z uradom nemudoma sproži postopek za premestitev pripornikov v druge zavode ali oddelke, ko so uradne kapacitete prezasedene (v letu 2010 je bilo do 21. 10. v druge zavode premeščenih 21 pripornikov). Načeloma se DPM lahko strinja, da se prezasedenost kapacitet oddelka NM v danih razmerah ustrezno rešuje s premestitvami, netočna pa je bila navedba, da so bile uradne zmogljivosti presežene za štiri zaprte osebe - pravilno: 10.
V času od lanskoletnega obiska DPM so v oddelku NM uspeli namestiti lesene pograde v večjih sobah priporniškega trakta. Tudi v razgovorih s samimi tam nastanjenimi priporniki smo se lahko prepričali, da gre za dobrodošlo izboljšavo (tj. pritožb glede samega pohištva oziroma opreme tam nismo prejeli, nasprotno). So se pa v eni izmed teh sob (soba št. 6) priporniki pritoževali, da so se v oddelku zaredili ščurki in da pogosto gomazijo tudi po tej sobi (našli naj bi jih tudi že v svojih posteljah, omarah in podobno). Vodja nam je v zaključnem razgovoru sicer pojasnila, da je avgusta in septembra Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil dezinsekcijo, vendar, smo zaradi omenjenih navedb pripornikov predlagali, da se stanje ponovno preveri in po potrebi nadlogo dokončno odpravi. GUURSIKS je potrdil, da so se ščurki v avgustu 2010 v oddelku res pojavili, vendar je slednji ustrezno ukrepal, saj je takoj obvestil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki je dne 28. 08. in 18. 09. 2010 opravil deratizacijo, o tem pa je oddelek NM dne 2. 9. 2010 obvestil tudi urad. Slednji je sicer na koncu še posebej poudaril, da je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto ugotovil, da je ščurke v oddelek NM po vsej verjetnosti prinesla ena izmed zaprtih oseb v prtljagi oziroma oblačilih, vendar sami menimo, da te okoliščine niti niso bistvene; pomembno je predvsem, da se (je) omenjeno nevšečnost odpravi(lo) in to je bil tudi edini razlog, da smo nanjo posebej opozorili.
Vodja nam je ob obisku med drugim tudi pojasnila, da sicer načrtovano pleskanje prostorov v oddelku še ni bilo opravljeno, ker za potreben čas zaprtih oseb zaradi stalne prezasedenosti niso imeli kam prenastaniti; do pleskanja naj bi prišlo naslednji teden, opravili pa naj bi ga trije obsojenci skupaj z inštruktorjem. To je DPM pozdravil in obenem izrazil tudi pričakovanje, da bo do udejanjenja napovedanega tudi res prišlo. Poleg izboljšanja samih bivalnih razmer to namreč predstavlja tudi eno izmed možnosti za konstruktivno udejstvovanje obsojencev v času, ki ga morajo v zavodu za prestajanje kazni zapora prebiti, v posledici tega pa tudi obliko pozitivnega prispevka z njihove strani.
V obsojeniški sobi št. 4 smo opazili, da sta dve postelji nameščeni ena ob drugi in je bila na ta način v tej večposteljni spalnici urejena nekakšna 'zakonska postelja'. Takrat je v njej ležal en sam obsojenec, vendar smo nekoliko kasneje od pedagoginje dobili pojasnilo, da jo ta obsojenec uporablja skupaj s še enim soobsojencem. DPM meni, da tudi v primeru morebitnega soglasja obeh neposredno vpletenih o tem, seveda pa tudi če takega soglasja ni, zaprtim osebam ne bi smelo biti dopuščeno tako sestavljanje 'zakonskih postelj' oziroma temu podobno poljubno prerazporejanje pohištva v večposteljnih spalnicah, ki jim je bilo ob razporeditvi določeno. Poleg tega tudi Pravilnik o izvrševanju kazni zapora v 29. členu določa »Vsak obsojenec ima svojo posteljo…«, Hišni red Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana (katerega določbe veljajo smiselno tudi za oddelek NM) v 12. členu pa, da se obsojencu »…določi soba, postelja in garderobna omara«. GUURSIKS nam je v zvezi s tem nato v odzivnem poročilu pojasnjeval, »da so bile v navedeni sobi v resnici tri postelje, v sobi pa sta bivala dva obsojenca in spala vsak na svoji postelji s tem, da je eden izmed njih (pravilno: njiju? – op.p.) ob svoji postelji namestil prazno posteljo z namenom, da bi preprečil padec s postelje«. V oceno pričujočega pojasnila se na tem mestu niti ne bomo spuščali, bolj pomembno je, da naj bi osebje oddelka NM na podlagi našega opozorila obsojencu že ukazalo, da namesti prazno posteljo na svoje mesto. Urad pa je tudi še širše gledano dodal, da po razpoložljivih informacijah, zaposleni v oddelku NM zaprtim osebam prepovedujejo sestavljanje postelj oziroma poljubno prerazporejanje pohištva v večposteljnih sobah oziroma jim zelo jasno določijo sobo, posteljo in garderobno omaro.
Leta 2010 je do dne našega obiska enkrat že prišlo do namestitve zaprte osebe – pripornika v posebni prostor za izločitve, za okoli tri ure. Znana so nam sicer bila že lanskoletna pojasnila GUURSIKS, da se prenove tega prostora v pomanjkanju finančnih sredstev ne obravnava kot prednostno, predvsem, ker se ga ne uporablja pogosto, vendar je kljub temu DPM znova poudaril, da je glede na še vedno obstoječe razmere (neobložene stene, leseno ležišče z ostrimi robovi,…) in glede na to, za kakšne namene naj bi se uporabljal, po naši oceni predvsem možnost za samopoškodovanje, v njem (pre)velika. Tudi tokrat je urad pojasnil, da oprema ni bila zamenjana izključno zato, ker ni bilo na voljo finančnih sredstev, in še dodal, da zaposleni v oddelku NM, v sicer redkih primerih pri namestitvah zaprtih oseb v posebni prostor, varnost pred morebitnimi poškodbami zagotavljajo s pomočjo stalnega videonadzora in dodatnega izvajanja neposrednega fizičnega nadzora v okviru preprečevanja samopoškodb.
Do premikov prav tako še ni prišlo glede (pre)ureditve parkirišča pred zgradbo in dela zemljišča, ki meji na reko Krko (pridobitev zunanjih površin za rekreacijo, športne dejavnosti, sprehode in izvajanje obiskov zunaj oddelka), ki jo je v lanskoletnem odzivnem poročilu omenjal GUURSIKS. Glede na takratno utemeljitev - pomanjkanje finančnih sredstev – smo sicer sklepali, da ta velja tudi tokrat. In res je urad tudi v tokratnem odzivnem poročilu navedel, da lahko le pritrdi naši domnevi, da za uresničitev tega projekta ni bilo na voljo finančnih sredstev, ta pa lahko zagotovi le Republika Slovenija v svojem proračunu.
Pojasnila GUURSIKS v lanskoletnem odzivnem poročilu, da je organiziranje vsakodnevnega tuširanja za pripornike težje izvedljivo kot za obsojence, ker bi bila za namestitev tuš kabin in napeljavo vodovoda v njihove bivalne prostore potrebna precejšnja finančna sredstva, smo vzeli v obzir tudi ob tokratni priložnosti. DPM se do določene mere tudi lahko strinja s stališčem, da je pripornikom prek možnosti tuširanja trikrat na teden, osnovna higiena vsaj zadovoljivo omogočena. Vseeno pa smo tudi na podlagi opravljenih razgovorov s priporniki ob tokratnem obisku ugotovili, da gre za eno od bistvenih in hkrati tudi najpogostejšo pritožbo z njihove strani. Priporniki v sobi št. 6 so v tej smeri tudi še nadalje izpostavili, da se imajo na nekatere dni skladno z razporedom možnost oprhati le tik pred dveurnim gibanjem na prostem. Zaradi znatne telesne aktivnosti pri slednjem je učinek predhodno opravljenega prhanja razumljivo znatno manjši, kot bi bil sicer. K temu smo še pripomnili, da je nenazadnje GUURSIKS v lanskem odzivnem poročilu sam zapisal, da podatki kažejo, da se velika večina pripornikov udeležuje (tudi) športnih aktivnosti. Ob siceršnjem zavedanju, da je v danih razmerah torej nerealno pričakovati gradbene posege, ki jih je lansko leto omenjal urad, smo tokrat tako predlagali, da se preuči možnosti za sestavljanje razporeda prhanja za pripornike, ki bo za posamezne pripornike oziroma sobe omogočal vsaj prhanje po bivanju na prostem; še bolje pa bi seveda bilo, če bi se prhanje uspelo pripornikom zagotavljati še večkrat na teden, kot se sedaj.
Vzpodbudno je bilo zato prebrati navedbe GUURSIKS v tokratnem odzivnem poročilu, da oddelek NM od 1. 12. 2009 dalje zagotavlja možnost tuširanja pripornikom štirikrat na teden ter pred specialističnimi zdravniškimi pregledi v ambulanti zunaj zavoda in pred odhodom na zaslišanje in obravnavo na sodišče. Urad je še dodal, da se predlog DPM o preučitvi možnosti za sestavljanje razporeda tuširanja pripornikov po bivanju na prostem, v glavnem že izvaja; le v primeru, ko zaradi objektivnih razlogov ni mogoče drugače izvajati tuširanja vseh pripornikov po opravljenih telesnih aktivnostih, naj bi se tuširanje izvajalo pred bivanjem na svežem zraku.
Na hodniku obsojeniškega trakta je bil nameščen nabiralnik. Ta je pod ključem in vanj obsojenci lahko oddajajo svoje priglasnice. Takšno ureditev DPM ocenjuje za dobro, saj omogoča precej večjo mero diskretnosti, kot pa oddajanje priglasnic na taka ali drugačna mesta znotraj samih sob. Prav slednje smo ugotovili na priporniškem delu, kjer nabiralnika na hodniku ni, pač pa so le na notranji strani vrat bivalnih prostorov nameščene ovojnice in priporniki priglasnice lahko oddajo tja. Zato smo predlagali, da naj se tudi v priporniškem delu oddelka namesti podoben nabiralnik za oddajanje priglasnic kot na obsojeniškem delu, iz že pojasnjenega razloga. To smo še dodatno podkrepili s pojasnilom, da je Varuh, sicer pri izvajanju svojih pristojnosti po Zakonu o varuhu človekovih pravic, že obravnaval primer, ko so sopriporniki enemu izmed njih dejansko preprečili oddajanje priglasnic, z njihovim uničenjem že v sami sobi, in je imelo to zanj kasneje skoraj tragične posledice. Žal smo nato s strani GUURSIKS prejeli pojasnilo, da je predlagana rešitev za pripornike težko uresničljiva. To je utemeljeval s pojasnilom, da je gibanje pripornikov na hodniku omejeno in zato prijavnic ne bi mogli odlagati v nabiralnik ob vsakem času; po drugi strani pa naj bi imeli priporniki možnost ob jutranjem štetju pošto, ki jo želijo odposlati, prav tako pa tudi prijavnice za razgovore z delavci zavoda, pošto vezano na rok pa kadarkoli, oddati pravosodnemu policistu. Do realizacije omenjenega predloga DPM tako očitno ne bo prišlo, čeprav ne bi smela terjati občutnejših izdatkov ali kakšnih drugih večjih nevšečnosti. Po zagotovilih urada pa je oddelek NM po našem nadzoru vsaj ponovno opozoril pripornike na že zgoraj opisane možnosti za oddajo pošte oziroma prijavnic.
Na dan našega obiska je eden izmed obsojencev v oddelku MS opravljal delo kot hišnik, eden kot pralec, eden je opravljal montažna dela, eden pa naj bi kmalu začel z zaposlitvijo zunaj zavoda. Vodja je nadalje še pojasnila, da je bil z Javnim gospodarskim zavodom Golovec nazadnje sklenjen dogovor in se bo skladno z njim v tedaj prihajajoči ponedeljek začelo opravljati tudi delo v dveh skupinah s po tremi obsojenci, pri čemer naj bi vsaka po tri ure sestavljala drobne elemente. Ob upoštevanju tako razmer v samem oddelku MS (v njem na primer sploh ni delavnice kot take) kot tudi tistih, ki jih opredeljujejo trenutne gospodarske razmere, smo na načelni ravni tako stanje glede omogočanja dela vsaj obsojencem pozdravili, seveda ob pričakovanju, da si bo zavod tudi v bodoče prizadeval pridobivati delo zanje. Na podlagi istih okoliščin DPM tudi sprejema pojasnila vodje, da dela za pripornike in osebe na prestajanju uklonilnega zapora v oddelku NM realno ne gre pričakovati, vsaj ne v doglednem času. Kljub vsemu pa smo tudi izpostavili, da sta se dva izmed pripornikov v priporniški sobi št. 7 pritoževala nad pomanjkanjem možnosti za delo.
Po drugi strani ravno t(ak)e okoliščine še dodatno izpostavljajo že tako obstoječo potrebo po organiziranju tudi še nekaterih drugih možnosti, predvsem terapevtskih delavnic. GUURSIKS je v odzivnih poročilih glede obiskov DPM večkrat sam pojasnil, da je bil eden izmed zaključkov posveta že oktobra leta 2008, ki je bil posvečen izključno problematiki dela zaprtih oseb, da bo potrebno poleg obstoječih javnih gospodarskih zavodov, poiskati še druge možnosti (režijski obrati, terapevtske delavnice...). Nenazadnje je tudi na uradni spletni strani Ministrstva za pravosodje oziroma Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, v sami predstavitvi ZPKZ Ljubljana ODDELEK NOVO MESTO o gospodarski dejavnosti med drugim zapisano, da je glede na strukturo zaprtih oseb »nujno organizirati terapevtske delavnice, ki bi služile za usposabljanje težje zaposljivih zaprtih oseb«. Prav tako je urad v odzivnem poročilu o obisku DPM v tem oddelku leta 2008 med drugim zapisal, da »se resno razmišlja in išče nove oblike in pristope pri zagotavljanju dela zaprtim osebam (režijski obrati, terapevtske delavnice..)«. Nedavno pa je bilo tudi v odgovoru ministra za pravosodje številka 001-62/2010/4 z dne 19. 8. 2010 na eno izmed poslanskih vprašanj, v zvezi s pomenom dela za izvrševanje kazenskih sankcij, med drugim moč opaziti tudi sledeče navedbe: »Največji delež, približno 60 odstotkov, zaposlitev zagotavljajo JGZ-ji, ki delujejo na trgu kot gospodarski subjekti. Zaradi gospodarske krize, ki ni obšla niti JGZ-jev, se možnosti zaposlovanja na tem področju krčijo. Podobno se zmanjšujejo tudi možnosti zaposlovanja pri zunanjih delodajalcih. Ostala področja (hišna dela, terapevtske delavnice) niso pod direktnim vplivom stanja na trgu, zato si Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: Uprava) prizadeva, da bi se čim večje število hišnih del opravilo v lastni režiji in tako dodatno zagotovilo delo zaprtim osebam ter zmanjšalo stroške zavodov (lastne kuhinje, pralnice, razna vzdrževalna dela, itn.).« DPM je ob tej priložnost tako posebej zaprosil tudi za pojasnilo, konkretno kakšne aktivnosti so bile od konca leta 2008 do sedaj že podvzete v smeri zagotavljanja možnosti za delo prek terapevtskih delavnic.
GUURSIKS je našim navedbam glede potrebe po zagotavljanju terapevtskega dela obsojencem v celoti pritrdil, še posebej, ko je opraviti s težje zaposljivimi zaprtimi osebami; terapevtske delavnice so sicer v sistem uvedli pred šestimi leti; delujejo v ZPKZ Dob, kjer je bila v ta namen na novo zaposlena delovna terapevtka, na voljo pa so tudi ustrezni prostori (trenutno je v delovno terapijo vključenih okoli 60 obsojencev, katerih kazni se gibljejo okvirno med tri do sedem let). Tudi po mnenju urada je pomembno, da je delovna terapija vključena v sistem zaposlovanja v zavodih, torej, da imajo najuspešnejši možnost, da napredujejo v hišna dela ali pa se celo zaposlijo v JGZ.
V oddelku NM obsojenci sicer resda praviloma prestajajo krajše kazni, vendar se GUURSIKS, kot je zatrdil, zaveda, da bi bilo tudi te obsojence potrebno ustrezno zaposliti; žal pa realnost trenutne ekonomske situacije, ki se bo po pričakovanjih urada odražala tudi na področju kadrovanja, ne dopušča optimističnih načrtov; sicer pa bi se moral za organiziranje in izvajanje terapevtskih delavnic oddelek NM tudi ustrezno kadrovsko okrepiti; oddelek sicer tudi ima kletne prostore, ki bi lahko bili primerni ob ustrezni sanaciji, vendar bi ta predstavljala znaten materialen vložek. Urad je zaključil z zagotovilom, da si bo še naprej prizadeval, da bi se zaprtim osebam zagotovilo čim več možnosti za delo; tako bo na primer tisti del pohištva, s katerim bo opremljena novogradnja na Dobu, in ki ga lahko izdelajo znotraj lastnih proizvodnih kapacitet, izdelan v okviru JGZ-jev.
Hrano v oddelek NM še vedno dostavlja podjetje Sodexo prehrana in storitve d.o.o., na podlagi sklenjene pogodbe. S strani pripornikov (tem se vsi obroki delijo v sobe) nismo tokrat prejeli nobene pritožbe, pač pa nekaj pohval na račun hrane. Po drugi strani smo v razgovorih z obsojenci in tudi v knjigi pohval in pritožb v zavodski jedilnici (kjer se hranijo obsojenci in osebe na prestajanju uklonilnega zapora), zasledili nekaj kritik, predvsem glede (ne)okusnosti postrežene hrane. V zvezi s tem smo na podlagi pregleda jedilnih listov in dejstva, da se velika večina zaprtih oseb nad hrano ni pritoževala, ocenili, da je šlo najverjetneje prej zgolj za previsoko postavljena gurmanska pričakovanja posameznikov, kot pa za objektivno utemeljene kritike. GUURSIKS je v tem pogledu z nami v celoti soglašal, še nadalje pa tudi izrazil prepričanje, da je v oddelku NM organizacija prehrane zaprtih oseb optimalno urejena; vsakodnevno se tako v samem podjetju, ki hrano dobavlja, kot tudi v oddelku, kontrolira temperatura pripravljene hrane; na oglasni deski so izobešeni jedilniki, zaprtim osebam pa so na razpolago knjige pritožb in pohval, v katerih so pritožbe zelo redke in še te naj ne bi bile utemeljene.
Glede zdravstvene oskrbe nismo s strani zaprtih oseb prejeli nobene pritožbe. Zdravnik še vedno prihaja v oddelek zavoda ob ponedeljkih in četrtkih, psihiater pa na 14 dni. V času našega obiska so metadonsko terapijo prejemali dva pripornika in en obsojenec.
Med delavci oddelka sta bila letos dva pravosodna policista več (16) kot lani. Prav tako je v tem času prišlo do zaposlitve še enega pedagoga. Med drugim sta tako od 1. 1. 2010 dalje tudi organizirani dve vzgojni skupni.
Vodja nam je pojasnila, da se je v primerjavi z lanskim letom število nadur, ki jih opravljajo pravosodni policisti, zmanjšalo, in stanje v tem pogledu naj ne bi bilo več tako kritično kot je bilo še ne tako davno. Po podatkih, s katerimi nam je postregla, so v oddelku zavoda do dne našega obiska opravili 613 spremstev.
