Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2021 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidov. Pobudnicam in pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji ter na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic na tem področju. Varuh pa je tudi v zadnjem trimesečju leta 2021 veliko pozornosti pravicam invalidov namenjal v komunikaciji z javnostjo.
Varuhove predstavitvene zloženke zdaj tudi v lahko berljivi obliki
Varuh je v sodelovanju z Zavodom Risa priredil svoje nove predstavitvene zloženke v lahko berljivo obliko. V zloženki, ki je opremljena s slovenskim in evropskim znakom za lahko branje, je bralkam in bralcem na enostaven in jasen način predstavljeno, kdaj in kako se lahko obrnejo po pomoč na Varuha. Posameznice in posamezniki, ki težje berejo oziroma težje razumejo prebrano, bodo tako lahko dostopali do informacij glede delovanja in poslanstva Varuha človekovih pravic.
Kliknite za Varuhovo predstavitveno zloženko v lahko berljivi obliki.
Varuh je uspešno ukrepal glede izpolnjevanja pogoja PCT za uporabnike osebne asistence
Varuh je prejel večje število pobud, ki so se nanašale na izpolnjevanje pogoja PCT za uporabnike osebne asistence. Pobude so opozarjale na težave, ki jih je za osebe, ki niso prebolele covida-19 oziroma niso bile cepljene, predstavljala zahteva po testiranju na 48 oziroma 72 ur, in sicer tako glede dostopa do mest testiranja kakor tudi plačila takšnih testov. Varuh je menil, da bi odrekanje pomoči uporabniku osebne asistence zgolj zato, ker ne bi izpolnjeval pogoja PCT, pomenilo poseg v pravice invalidov iz 52. člena Ustave RS. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (MDDSZ) je stališču Varuha pritrdilo in poskrbelo za ustrezno spremembo predpisa. Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka (Uradni list RS, št. 149/21) so bili nato uporabniki storitev osebne asistence določeni kot izjema od izpolnjevanja pogoja PCT v smislu izvajanja nujne osebne asistence. (več)
Sistemske pomanjkljivosti pri ureditvi nadzora nad Zakonom o izenačevanju enakih možnosti invalidov
Varuh je v okviru obravnave pobude, ki se je nanašala na slabo odzivnost gradbene inšpekcije na prijave arhitekturnih ovir, ugotovil sistemske pomanjkljivosti pri ureditvi nadzora nad Zakonom o izenačevanju enakih možnosti invalidov (ZIMI). V tej zadevi se je namreč izkazalo, da lahko vezano na dostopnost objektov gradbena inšpekcija izvaja nadzor le nad gradnjami – torej nad objekti, ki se gradijo oziroma rekonstruirajo, ni pa podlage za nadzor nad že zgrajenimi objekti. V prvem odstavku 9. člena ZIMI je določeno, da je prepovedana diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi, grajene in komunikacijske ovire pa mora investitor odpraviti najpozneje v 15 letih po uveljavitvi ZIMI (rok se bo iztekel decembra 2025). Toda ZIMI ne določa organa za nadzor nad izvajanjem te določbe, niti ukrepov za odpravo nepravilnosti. Varuh je zato MDDSZ predlagal, naj pripravi spremembe ZIMI in v njih predvidi nadzorni organ zlasti nad 9. členom ter možnost izreka inšpekcijskega ukrepa odreditve odprave grajenih ovir. Poleg tega je Varuh MDDSZ še predlagal, naj nemudoma sprejme podzakonski akt iz petega odstavka 8. člena ZIMI.
Sprejet Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost
Varuh pozdravlja sprejem Zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost tistim, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih (ZDVDTP) niso imeli priznane te pravice in so jo pridobili šele po šolanju. Varuh je od leta 2019 prejel več pobud posameznikov, ki so menili, da so upravičeni do nadomestila za invalidnost. Na podlagi konkretnega primera je odprl tudi širše vprašanje v zvezi s priznavanjem nadomestila za invalidnost po ZDVDTP in med drugim ugotovil, da je bila praksa centrov za socialno delo pri priznavanju te pravice različna, kar je nesprejemljivo. Takšna praksa je vlagatelje za dodelitev pravice do nadomestila za invalidnost postavljala v neenak položaj, zato je Varuh vlado oz. pristojno ministrstvo in zakonodajalca večkrat pozval, naj uredijo omenjeno področje. Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost bo omogočil popravo storjenih krivic posameznikom, ki po ZDVDTP niso prejeli nadomestila za invalidnost, pa bi ga morali. (več)
Varuh opozoril na neutemeljenost stališča, da mora del sredstev za izvajanje osebne asistence uporabnik kriti sam
Pri obravnavi ene od pobud se je Varuh srečal s stališčem MDDSZ, da se obisk javnih mest v spremstvu osebnega asistenta izvede na željo uporabnika osebne asistence (OA) in vse tovrstne izdatke na željo uporabnika krije uporabnik sam (npr. stroški prevoza, vstopnine na prireditve ipd.). Varuh je MDDSZ opozoril, da takšno stališče posega v pravice uporabnikov OA, saj Zakon o osebni asistenci (ZOA) v 1. členu opredeljuje, da se pravica do OA ureja z namenom omogočiti posamezniku oziroma posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi, (uporabnik pa bi imel) na vseh področjih življenja enake možnosti, večjo neodvisnost, aktivnost in enakopravno vključenost v družbo, skladno z določbami Konvencije o pravicah invalidov. Glede na določbo 4. člena ZOA, po kateri mora sredstva za izvajanje OA zagotavljati država, po mnenju Varuha ni utemeljeno stališče, da mora del sredstev, potrebnih za izvajanje OA, kriti uporabnik sam. Pristojno ministrstvo stališču Varuha ni sledilo. (več)
Varuh opozoril na neustrezno postopanje CSD v primeru zahtevka za uveljavljanje dodatka za nego otroka
Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki ji je Center za socialno delo Ljubljana zavrnil zahtevek za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka. Pobudnica se je zoper odločbo centra za socialno delo pritožila, s pritožbo pa je seznanila tudi Varuha, ki se je v postopek na drugi stopnji pri MDDSZ vključil kot amicus curiae. Varuh je ministrstvo opozoril, da je v izpodbijani odločbi podanih več bistvenih kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki posameznikom zagotavljajo temeljna procesna jamstva v postopkih pred oblastnimi organi. Na ministrstvo pa je Varuh naslovil tudi splošno poizvedbo o načinu izvajanja postopkov za uveljavitev pravice do dodatka za nego otrok. Varuh ocenjuje, da problematika ne zadeva le konkretnega primera, ampak gre za sistemsko problematiko. (več)
Varuhov predlog Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja v zvezi z diskriminacijo gluhih pri komunikaciji zaradi uporabe zaščitnih mask
Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je gluha in je pri komunikaciji odvisna od branja z ustnic, tovrstne komunikacije pa uporaba predpisanih mask ne omogoča. Pobudnica je navedla, da osebje, ki preverja veljavnost pogoja PCT, predvsem varnostniki, ne upošteva njene želje po odstranitvi maske za komunikacijo z njo. Zaradi tega naj bi se ji dogajalo, da kljub izpolnjevanju pogoja PCT marsikje ne more vstopiti v prostor, na primer v trgovine, k zdravniku, v potniški promet in javne ustanove. Varuh je pri zbornici izvajalcev zasebnega varovanja uspešno posredoval s predlogom, naj njene članice varnostnike seznanijo s pravicami gluhih in prepovedjo njihove diskriminacije. (več)
Varuh je posredoval v primeru občine, ki ni želela kriti prevoza za otroka s posebnimi potrebami
Varuh je obravnaval pobudo mame otroka s posebnimi potrebami, ki mu Občina Poljčane ni zagotovila brezplačnega prevoza do vzgojno-izobraževalnega zavoda in nazaj. Občina je pobudnici povrnila le stroške prevoza do šolskemu okolišu najbližjega javnega zavoda, v katerega bi bil lahko sin pobudnice po mnenju občine vključen. To je storila zato, ker se ni strinjala z odločbo o usmeritvi, ki jo je izdal Zavod RS za šolstvo, ter iz finančno-organizacijskih razlogov. Varuh je občino opozoril na več napak pri izdanih odločbah. Stališču Varuha je pritrdilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je zavzelo stališče, da je nedopustno, da občine s splošnimi in posamičnimi oblastnimi akti omejujejo izvajanje pravice do brezplačnega prevoza otrokom s posebnimi potrebami na način, da izvedbo prevoza prenašajo na starše, ker bi bila izvedba takšnega prevoza neracionalna. Varuh je ministrstvu predlagal, da skladno s svojimi pristojnostmi opravi nadzor v občini in opravi sistemski nadzor oblastnih pravnih aktov, s katerimi občine odločajo o prevozu otrok s posebnimi potrebami. (več)
Poziv k prioritetnemu urejanju področja psihoterapije
Varuh je, kot že vrsto let, tudi v letu 2021 Ministrstvo za zdravje (MZ) večkrat pozval, da pristopi k urejanju področja psihoterapije. Psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji ni zakonsko urejena, zato tovrstne storitve opravljajo tudi popolnoma neusposobljeni posamezniki, saj niso opredeljeni pogoji o vrsti in stopnji izobrazbe, niti priznane metode dela, nihče tudi ne opravlja nadzora, pacienti pa so prepuščeni trgu in raznim kvazistrokovnjakom. Varuh meni, da je ustrezna pravna ureditev psihoterapije nujna in da je duševno zdravje prebivalcev Slovenije treba obravnavati z vso resnostjo. Glede na navedeno je Varuh MZ pozval, da k pravni ureditvi področja psihoterapije pristopi prioritetno. (več)
MDDSZ o vlogi društva za podelitev statusa invalidske organizacije odločalo skoraj tri leta
Na Varuha se je v letu 2020 obrnilo društvo bolnikov s statusom humanitarne organizacije. Društvo je septembra 2018 na MDDSZ vložilo vlogo za spremembo statusa iz humanitarne v invalidsko organizacijo, o vlogi pa še vedno ni bilo odločeno. Na prva pojasnila ministrstva o razlogih za zamudo v postopku je Varuh čakal pol leta, na dodatna pa še nadaljnje štiri mesece, pri čemer ministrstvo na vsa vprašanja Varuha niti ni odgovorilo. Varuh je pri delu ministrstva ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja. (več)
Varuhovo mnenje glede omogočanja obiskov proti volji stanovalca v institucionalnem varstvu
Varuh je na zaprosilo doma starejših občanov podal mnenje glede ravnanja v primeru, ko njihovega stanovalca, ki ima težave v duševnem zdravju, svojec vztrajno sili z obiskovanjem, čeprav ta to zavrača. Varuh je poudaril, da nihče nima pravice od kogarkoli zahtevati, da z njim vzpostavlja stik, saj je pravica posameznika, da sam odloča o tem, v kolikšni meri in na kakšen način bo drugim omogočal vstop v svoje življenje. Po mnenju Varuha je prav, da dom starejših občanov stanovalcu pri uresničevanju želje pomaga in obiskov ne omogoča.
Državni preventivni mehanizem je obiskal ZUDV Dornava
Predstavniki Državnega preventivnega mehanizma (DPM) so decembra opravili redni obisk Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Ogledali so si varovani oddelek za otroke in mladostnike z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju. Oddelek se odprl letos po večletnih opozarjanjih na potrebo po sistemski ureditvi varovane obravnave otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter duševnimi motnjami. O obisku bo pripravljeno poročilo s priporočili za izboljšanje stanja.
Poziv k odločnejšemu ukrepanju v skrbi za duševno zdravje
Ob mednarodnem dnevu duševnega zdravja je varuh opozoril, da mnogi, ki se srečajo s težavami v duševnem zdravju, pomoči ne dobijo pravočasno. Čakalne dobe so predolge, psihiatrov in kliničnih psihologov je premalo, odprto pa ostaja tudi vprašanje ureditve področja psihoterapije. Varuha najbolj skrbi podatek, da se opaža občuten porast potreb po (nujnih) bolnišničnih pedopsihiatričnih storitvah, še posebej zaskrbljujoče pa je pomanjkanje primernih kapacitet za obravnavo otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju, kar jih ogroža in predstavlja kršitev njihovih pravic. Varuh meni, da država prepočasi išče sistemske rešitve na področju obravnave otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju, s tem pa prihaja do zamujenih priložnosti za izboljšanje kakovosti njihovega življenja in vključenosti v družbo. (več)
Varuh ob dnevu slovenskega znakovnega jezika o uresničevanju pravic gluhih
Ob slovenskem dnevu znakovnega jezika je varuh opozoril, da je vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo le prvi korak k polnemu uresničevanju pravic gluhih oziroma oseb z okvarami sluha. Pristojne je pozval, da pripravijo podzakonske akte, da se bodo pravice udejanjale še v praksi. Izrazil je tudi pričakovanje, da država pripravi in čim prej sprejme zakon, ki bo urejal svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih. Opozoril je tudi na pomanjkljivosti izobraževalnega sistema za uporabnike znakovnega jezika in na širok spekter težav, s katerimi se srečujejo starejši gluhi in naglušni. (več)
Poziv k zagotavljanju pravic oseb s cerebralno paralizo
Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize je varuh človekovih pravic Peter Svetina v izjavi za javnost podal oceno, da položaj oseb s cerebralno paralizo v Sloveniji ni zadovoljiv. Osebe s cerebralno paralizo nimajo enakih možnosti, da bi zaživele kar se da polno in po svojih željah, še vedno so deležne tudi predsodkov. Zanje so zaposlitvene možnosti izredno majhne, samostojno življenje ostaja samo želja, mnogi že od zgodnjega otroštva poznajo večinoma institucionalno skrb. Varuh je opozoril, da imajo osebe s cerebralno paralizo prav tako pravico živeti v okolju, kjer se počutijo doma, v okolju, kjer same želijo biti. Da bi od želja prešli k njihovi uresničitvi, je nujno zagotoviti deinstitucionalizirane nastanitvene možnosti in v njih ustrezno pomoč pri izvajanju vsakodnevnih opravil. (več)
Ob mednarodnem dnevu bele palice
Ob mednarodnem dnevu bele palice je varuh pozdravil projekt Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi in prizadevanja za izboljšanje dostopnosti železniškega prometa. Opozoril pa je tudi, da še ne moremo biti zadovoljni z dostopnostjo nekaterih naših ustanov: sodišč, šol, občin, upravnih enot in drugih objektov v javni rabi, in izrazil upanje, da se bo tudi na teh področjih stanje kmalu spremenilo. S prilagoditvijo pritličja stavbe in prostorov, v katerih se nahaja institucija Varuha človekovih pravic, za slepe in slabovidne, je košček v mozaik prilagoditev ob letošnjem mednarodnem dnevu bele palice dodal tudi Varuh. (več)
Ob mednarodnem dnevu invalidov
Varuh je ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra, poudaril, da so enakopravno vključevanje invalidov, ustvarjanje dostopnega oziroma vključujočega življenjskega okolja, izobraževanje za razumevanje različnosti in človeški odnos do slehernika osnovna slika družbe, ki jo moramo graditi po pandemiji. Kljub napredku, ki ga lahko vidimo v zadnjih desetletjih, Varuh poudarja, da mora biti skrb za invalide del strateškega trajnostnega razvoja družbe, ne le plod posamičnih projektov in trenutno razpoložljivih domačih oz. evropskih finančnih virov. Meni še, da je za napredek in razvoj nujno spremljati razčlenjene podatke o invalidnosti in vrednotiti cilje politik, ki se ukvarjajo s skrbjo za invalide. (več)
Varuh na slavnostni akademiji Zveze društev slepih in slabovidnih
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 5. 11. 2021 kot slavnostni govornik nagovoril udeležence slavnostne akademije Zveze društev slepih in slabovidnih, z naslovom Zazrti v prihodnost. Poudaril je pomen skrbi za sočloveka v vključujoči družbi. (več)
Varuh na predstavitvi projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi
Varuh je na predstavitvi projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi v uvodnem nagovoru poudaril, da je enakopravno vključevanje invalidov rana, ki jo celimo počasi. »Pomembno je, da vsakič znova opozarjamo na probleme negativne diskriminacije ter na nujno prilagajanje okolja in storitev na način, da bi lahko vsi ljudje pod enakimi pogoji uresničevali svoje življenjske potrebe in cilje.« Po mnenju varuha z družbeno odgovornim in trajnostno naravnanim projektom Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi delamo pomembne korake, saj pomagamo ranljivim skupinam v prometu. (več)
Varuh je nagovoril udeležence spletne konference o udeležbi in opolnomočenju invalidov v družbi
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 20. novembra nagovoril udeležence spletne konference v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU, z naslovom Večja mobilnost in dostopnost sta pot k večji udeležbi in opolnomočenju invalidov v družbi, ki jo je organiziral MDDSZ s partnerji. V uvodnem nagovoru je poudaril, da je enakopravno vključevanje invalidov in ustvarjanje vključujočega življenjskega okolja zanje v Sloveniji prepočasno ter da je nujno prilagajanje dostopnosti okolja in storitev na način, da bi lahko vsi ljudje pod enakimi pogoji uresničevali svoje življenjske potrebe. Povedal je tudi, da z dostopnostjo sodišč, šol, občin, upravnih enot in drugih objektov v javni rabi ne moremo biti zadovoljni. Kritično je tudi stanje na področju stanovanjske oskrbe, na katerem primanjkuje ustreznih stanovanj za tetraplegike in paraplegike. Ob tem je dodal, da je v Sloveniji veliko nerešenih izzivov tudi na področju zaposlovanja invalidov. Invalidi se srečujejo tudi s težavami pri zdravstveni oziroma rehabilitacijski obravnavi. Problematične so še dolge čakalne vrste za sprejem v institucionalno varstvo in hkrati prezgodnja institucionalizacija. (več)
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
