Avtorica: Urška Mlinarič
Vlasta Nussdorfer je človek neizmernega optimizma, ki ga ohranja tudi na novem delovnem mestu, in to kljub številnim problemom in stiskam ljudi, s katerimi je soočena dnevno. Ljudje so jo, tudi zaradi dosedanje medijske prepoznavnosti, tako rekoč zasuli s pobudami, zato časa za spoznavanje nove funkcije in privajanje nanjo ni imela. Da bi postorila čim več, v pisarni preživlja tudi sobote in nedelje. A tako je že od nekdaj. "Zelo rada delam in v teh časih si lahko vesel, da imaš službo. Nedelja ni več tisti nesrečni dan, ko rečeš, joj, jutri je ponedeljek. Danes je lepo reči, jutri je ponedeljek in še lahko grem v službo."
Varuhinja človekovih pravic ste postali v času krize, ko so kršitve pogostejše. Vas je kaj, čeprav ste se že predtem pri delu, tudi prostovoljnem, nenehno srečevali s kršitvami, še posebno presenetilo?
"Širina problemov in število področij dela sta veliko večja kot na tožilstvu, srečujem se s temami, povezanimi z ljudmi od rojstva do smrti, tudi delo je drugačno, kot sem ga bila vajena. Na tožilstvu sem sama ustvarila svoje izdelke in zanje tudi odgovarjala. Pri sedanjem delu pa podpisujem tudi izdelke zaposlenih. Seveda je sedanji čas, kot ste omenili, v družbi res težak. Toliko je reform, varčevanja in groženj s trojko, obenem pa ljudje vsakodnevno izgubljajo delovna mesta. Če upoštevamo krizo vrednot, finančno in politično krizo, je zdaj zagotovo to obdobje celo najtežje za prebivalce naše države. Mene "bremeni" preteklost, ljudje me poznajo in posledično imajo tudi veliko večja pričakovanja. Pišejo mi, da mi zaupajo, da poznam stiske ljudi in bom kot pravnica zagotovo našla pravne poti za rešitev njihovih problemov. Vse to me postavlja pred še večjo odgovornost, kajti tudi moje pristojnosti so omejene in določene v zakonu."
Se vam v tem oziru delo varuha, ki lahko le opozarja in daje priporočila, zdi kot brezzob tiger?
"Za mano je 35 let trdega tožilskega dela in še deset prostovoljnega. To mi je dalo ogromno znanja, s pomočjo katerega bom lahko naredila konkretne premike. Z majhnimi koraki lahko vsak dan komu, ki potrebuje našo pomoč, pomagamo na njegovi poti. Vendar pa bi rada ljudem povedala, da se da marsikaj spremeniti, seveda pa morajo za to tudi sami kaj storiti. Ljudje prepogosto čakajo na spremembe od zunaj, sami pa ne bi storili nič. Celo pisali nam ne bi, samo povedali bi. Nismo pa brezzobi tiger. To smo že večkrat dokazali."
O čem vse sta se pogovarjali novinarka Urška Mlinarič in varuhinja Vlasta Nussdorfer lahko preberete v tiskani verziji Večera.
