Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v torek, 20. 12. 2016, na delovni obisk znova sprejela ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak.

Uvodoma je poudarila, da smo na področjih, za katera je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) pri Varuhu prejeli sicer nekaj manj pobud, je pa v zvezi s socialno problematiko ogromno klicev. Pobudniki očitno dobijo zadovoljujoča pojasnila že v telefonskih pogovorih, zato pobud potem niti ne vlagajo.  Precej klicev je povezanih revščino, je še poudarila varuhinja. Varuhinja je še ugotavljala, da se v mnogih primerih zgodbe, ki pridejo do varuha, začnejo in končajo pri strokovnih sodelavcih določenega centra za socialno delo, zato je pozdravila načrtovano reorganizacijo.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak in njena državna sekretarka Martina Vuk sta sodelovanje z Varuhom ocenili kot intenzivnejše kot poprej. Pri pregledu uresničevanja priporočil Varuha so ugotovili, kar precej napredka, posebej na zakonodajnem področju. Reorganizacija CSD-jev je je eden ključnih projektov za leto 2017. Pričakujejo, da bo šla novela Zakona o socialnem varstvu v javno obravnavo jutri. Pričakujejo tudi razbremenitev centrov z vidika vlog in administracije, vzpostavitev mobilnih enot, večjo dostopnost, centri naj bi imeli poslej večjo proaktivno vlogo.

Opozorili sta še na nekaj drugih prizadevanj ministrstva, kot je sprejem družinskega zakonika, informativni izračun za določene socialne pravice, spremembe pri dodeljevanju socialnih pravic, spodbujanje aktivnosti dolgotrajnih prejemnikov socialne pomoči in dolgotrajno brezposelnih. S spremembo Zakon o socialnovarstvenih prejemkih pričakujejo, da bodo razbili strah starejših pred obremenitvijo njihovih nepremičnin, s tem pa se bo verjetno tudi  zvišalo  število vlog za socialne pomoči in varstveni dodatek.

Namestnik varuhinje Ivan Šelih je znova opozoril na že dalj časa perečo problematiko nameščanja oseb v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov. Izrazil je zadržanost Varuha do uvajanja varnostnih služb v zavode. Med drugim ga je zanimalo še, kako se bo izvajal že skoraj dosežen dogovor v zvezi z nameščanjem oseb, ki so na prestajanju kazni zapora, na varovane oddelke ali v domove za starejše.

Državna sekretarka je povedala, da pri reševanju nameščanja oseb zaenkrat iz evropskih sredstev pripravljajo projekte za sprostitev kapacitet, kjer bodo oblikovali varovane oddelke. V 2017 bodo »odprli« Zakon o duševnem zdravju in preverili njegovo učinkovitost. Posebej bodo obravnavali postforenziko. Januarja bo sklicana že ustanovljena delovna skupina.
Varuhinja je izrazila pričakovanje, da se zaostanki pri obravnavanju pritožb zmanjšajo. Ministrica ji je pojasnila, da so iskali različne rešitve in pri tem niso bili posebej uspešni, vendar so izčrpali  vse notranje resurse, brez dodatnih je spremembe nemogoče pričakovati.

Varuhinja je opozorila, da diskriminacija pri ureditvi pravice do brezplačnega prevoza oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki so med 18. in 26. letom starosti vključene v posebni program vzgoje in izobraževanja, še ni odpravljena. Ministrica je pojasnila, da rešitev iščejo medresorsko in jo pričakujejo kmalu. Za financiranje prevozov s strani MDDSZEM je bil že izveden razpis, do njih naj bi prišlo januarja.

Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je ministrico s sodelavci seznanila, da so bile dan prej na delovnem obisku predstavnice Zavoda RS za zaposlovanje. Ministrico je opozorila na priporočilo Varuha, da se opravi ocena uspešnosti predlaganih izobraževanj v programih aktivne politike zaposlovanja  ter neodvisna analiza učinkovitosti služb na Zavodu.
Govorili so še o potrebi po celostnem pogledu na problematiko brezposelnosti, o reševanju problematike mamic na porodniški, veliki potrebi po javnih delih. Problematika A1 obrazcev se po zagotovilih ministrice rešuje, dotaknili pa so se tudi bančnih garancij pri agencijskem delu.

Svetovalka pri Varuhu Brigita Urh je posebej opozorila na problematiko alergij otrok na hrano in v zvezi s tem zavrnilne odločbe o pravicah do dodatka za nego otroka. Ozko in rigidno tolmačenje predpisov ni skladno z načelom pravičnosti in dobrega upravljanja, so se strinjali sogovorniki.

V zvezi z možnostjo vlaganja pravnih sredstev pri pobotu domnevnih zapadlih terjatev do prosilca in njegovih priznanih bodočih pravic je ministrica  poudarila, da je bil izdelan sistem, kjer brez odločb ne prihaja do pobota. Lahko gre samo za individualne napake, sistem je urejen.

Svetovalec pri Varuhu Lan Vošnjak je opozoril na primer uveljavljanja pravic iz javnih sredstev za samostojne podjetnike. Varuh še vedno prejema pobude, kjer jim pri izračunu upoštevajo fiktivnih 75 odstotkov minimalne plače, ne pa realnih sredstev. Zaradi takšnih zgodb so posledično oškodovani tudi njihovi otroci pri izračunu štipendij, je s primerom seznanila svetovalka Urhova. Ministrica je poudarila, da so CSD-ji dobili jasna navodila, kako naj v takšnih primerih ukrepajo. Odvisno od primerov bi morali centri upoštevati ugovor posameznikov v zvezi z realno višino njihovih dohodkov oziroma podatke Finančne uprave RS (FURS).

Strinjali so se tudi, da je treba nagrade za aktivnost posameznika izključiti iz lastnega dohodka pri odločanju o višini denarne socialne pomoči. Ministrstvo bo pripravilo ustrezno rešitev. Strinjali so se tudi, da je razredni sistem razvrščanja upravičencev do določene pomoči za mnoge, ki so na meji, krivičen, zato bo ministrstvo preučilo tudi predlog Varuha o drsnih mejah.

Govorili so še o različnem obravnavanju odsotnosti otrok s posebnimi potrebami, če so vključeni v programe socialno varstvenih zavodov ali v programe vzgojno izobraževalnih zavodov, o izbrisu iz evidence brezposelnih v času porodniškega dopusta, pravici do koriščenja dodatnih dni dopusta, v javnem sektorju zaposlenih staršev otrok s posebnimi potrebami z vidika varstva otrok s posebnimi potrebami.

V zvezi s problematiko standardov obrokov v domovih za starejše in pristojnosti za njihov nadzor bo Nacionalni inštitut za zdravje izdelal smernice za uravnoteženo in zdravo prehrano, ki jih bo treba uveljaviti v vseh domovih za starejše..
Varuh je opozoril še na problem, ker Republika Slovenija še ni sprejela zakona, ki bi dajal podlago za izplačilo odškodnin za neizplačane italijanske invalidnine civilnih invalidov vojne, ki so postali invalidi kot italijanski državljani.

Srečanja so se poleg varuhinje in ministrice udeležili še Martina Vuk, državna sekretarka na MDDSZEM, Neva Grašič, svetovalka v kabinetu ministrice, Andrej Del Fabro, direktor direktorata za družino, Damjana Košir, direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje, Dragica Bac, direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Tanja Amon, v.d. direktorica za socialne zadev in Polona Križnar, svetovalka ministrice za odnose z javnostjo. Varuha človekovih pravic pa so zastopali namestniki Ivan Šelih, Tone Dolčič, dr. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalci pri Varuhu Brigita Urh, Neva Šturm, Lan Vošnjak, Gašper Adamič Metlikovič ter svetovalka za odnose z javnostmi Nataša Kuzmič.