Spoštovani gosti!
Izteka se peto leto mojega mandata varuhinje človekovih pravic. Šest let, kolikor traja mandat varuha, je dolgo obdobje, v katerem se bom lahko srečevala s poslanci treh sklicev Državnega zbora (tistega, ki me je izvolil, tistega, s katerim sem sodelovala pretežni del svojega mandata ter tistega, ki smo ga ravnokar izvolili) in treh različnih vlad. Poslancem, ki so bili izvoljeni na volitvah 4. decembra, iskreno čestitam, kandidatu za predsednika vlade pa želim, da bi mu v čim krajšem času uspelo oblikovati vlado. Pričakujem, da se bom lahko kmalu sestala z novimi ministri, ki bodo odgovorni za področja, najbolj povezana z varovanjem človekovih pravic. Vsem novim poslancem in članom vlade bomo v znak dobrega sodelovanja poslali letna poročila Varuha človekovih pravic RS za leti 2009 in 2010.
Poleg vsebine vsakoletnega poročila Varuha, to izdajamo tudi v skrajšani obliki v angleškem jeziku, je pomembno, kakšno je stanje na področju uresničevanja Varuhovih priporočil ali povedano nekoliko drugače – kakšen je vpliv Varuha na stanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v naši državi. Takšen vpliv bi bil najbolj razviden iz poglobljene analize uresničevanja Varuhovih priporočil, z oceno javne podobe Varuha, pa tudi s primerjavo z drugimi ombudsmani v Evropi. Za sedaj se lahko zanašamo le na lastno oceno tega vpliva, ta je v mojem mandatu v skladu s prioritetami, ki sem si jih zastavila: otroci, starejši ljudje, invalidi in hendikepirani kot skupine ljudi, ki jim posvečam posebno pozornost. Na drugi strani pa so revščina, nasilje in varovanje okolja, kot posebej izpostavljene teme našega delovanja. Ponosna sem na vse sodelavce, ki mi pomagajo pri uresničevanju teh nalog in ki so tudi danes tukaj med nami.
Vsak mesec dobimo v reševanje več kot 200 novih pobud posameznikov ali skupin, ki menijo, da so jim bile z aktom ali dejanjem državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Največ, to je točno 280, smo jih letos dobili v mesecu marcu. Poleg reševanja pobud pa izvajamo tudi veliko dela na terenu, največ v okviru Državnega preventivnega mehanizma po Zakonu o ratifikaciji opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, pri katerem sodelujemo s predstavniki nevladnih organizacij in o katerem smo pripravili doslej že tri letna poročila. Tudi sicer smo na široko odprli vrata civilni družbi, torej društvom in nevladnim organizacijam z različnih področij. Z njimi se srečujemo vsak mesec, za predstavnike s področja varovanja okolja pa že dve leti poteka vzporeden projekt sodelovanja, ki daje tudi konkretne rezultate. Izvajamo tudi projekt Zagovornik, glas otroka, ki je do sedaj izobrazil že več kot 80 zagovornikov in nudil pomoč več kot 140 otrokom. Vsak mesec pa se odpravimo tudi na poslovanje zunaj sedeža v eno od slovenskih občin.
Današnji dan je namenjen obeležitvi pomembnega dogodka, to je sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic 10. decembra 1948. Varuh človekovih pravic RS v mesecu decembru vsako leto sodeluje na različnih prireditvah in dogodkih, med letošnjimi omenjam le nekatere: okrogla miza Korupcija kot grožnja človekovi pravici do zdravega okolja, javna debata na temo Volilna pravica oseb z motnjami v duševnem razvoju, javni forum o sovražnem govoru v spletnih medijih, projekt Vsebine javnega značaja v znakovnem jeziku, podelitev nagrad za likovna dela in besedila otrokom v okviru Društva za združene narode in druge. Osrednja strokovna prireditev, ki smo jo pripravili danes dopoldan, pa je bila okrogla miza na temo Človekove pravice in mediji, ki je osvetlila različne vidike svobode izražanja in dala nekaj iztočnic za naše nadaljnje delo.
Spoštovane gostje in gosti, dovolite mi, da svoj nagovor zaključim z mislijo Thomasa Hammarberga, Komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, ki bo v letu 2012 sicer zaključil svoj mandat, a bo njegovo delovanje na tem področju pustilo neizbrisen pečat, tudi v Sloveniji.
Takole je zapisal:
Mediji imajo izredno pomembno vlogo pri varstvu človekovih pravic. Odkrivajo kršitve človekovih pravic in omogočajo, da v javnih razpravah lahko slišimo različne glasove. Vendar pa so hkrati mediji lahko zlorabljeni do te mere, da so ogroženi temelji demokracije.
Vsako leto ob sprejemu pripravimo krajši kulturni program, v katerem posebej v zadnjih letih predstavljamo umetnike, ki s svojimi nastopi prispevajo k boljšemu razumevanju drugačnosti in pomena človekovih pravic.
Plesalka Eva Pirnat nam bo pokazala, da z močno voljo in podporo družine vsakdo lahko uresniči svoje sanje, Dorina pa nas bo s svojimi petjem prestavila v druge dimenzije in kraje, med drugim tudi v Prekmurje in moje rojstno mesto, Mursko Soboto.
