Človekove pravice bi morale biti neodvisne od gospodarske krize, saj se nanašajo na tiste pravice, ki jih mora zagotavljati država in temeljijo na človekovem dostojanstvu, je na današnji okrogli mizi v počastitev dneva človekovih pravic na mariborski pravni fakulteti med drugim dejala varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik.
Človekove pravice bi v skladu z deklaracijo, ki jo je podpisala večina držav, morale biti dane vsem in neodtujljive, a to so po besedah varuhinje neki nezavezujoči ideali, ki so jih mnoge države sprejele s figo v žepu. Mednarodna skupnost in organizacije lahko uresničevanje deklaracije zgolj nadzorujejo in opozarjajo na nepravilnosti, Slovenija pa je v letošnjem letu šla skozi precej tovrstnih postopkov, je še dodala.
“Slovenija je v teh mednarodnih poročilih prejela resna opozorila, da za delavce migrante ni naredila dovolj oz. skoraj nič. Ob tem so bila izdana priporočila, kaj je potrebno urediti in urediti je potrebno še ogromno, na kar pa Varuh človekovih pravic opozarja že približno deset let. Torej to ni nekaj, kar bi povzročila gospodarska kriza, pač pa nekaj, kar Slovenija vleče že skozi nekaj različnih vlad, ki so vse z enakim nezanimanjem urejale tovrstne socialne pravice in pravice iz delovnega razmerja,” je poudarila varuhinja.
Kriza se je po njenih besedah v Sloveniji zgodila na zelo poseben način in v primerjavi z nekaterimi drugimi državami tudi precej bolj intenzivno. Varuhinja se je dotaknila tudi krize vrednot, ki se omenja zadnji dve leti v času svetovne recesije, in se pri tem vprašala, ali je slovenska družba z vrednotami socialno bolj usmerjene pretekle generacije v tem svetu sploh še lahko dovolj konkurenčna.
“Ali bo morala država poseči v postavljanje vrednot na nova izhodišča, ne vem. Tisto, kar pa imamo doslej, pa je nekaj, kar dolgoročno ne pelje nikamor. Nekatere stvari bomo morali v temeljih spremeniti, zlasti odnos do kapitala oz. bogastva,” je še dejala varuhinja človekovih pravic.
Po besedah ustavne sodnice Etelke Korpič Horvat se tudi ustavno sodišče sooča z velikim številom ustavnih pritožb in pobud s področja človekovih pravic. Kot je dejala, bo sodišče samo letos skupaj prejelo okoli 2000 zadev, kar tudi pri njih povzroča zaostanke, to pa ni dobro v boju za čim bolj hitro odpravljanje kršitev človekovih pravic.
Po njenih besedah to kaže, da ljudje niso zadovoljni s tem, kako se uresničuje človekove pravice, niti z zakoni, ki jih sprejema država. O tem, ali v kriznem obdobju prihaja do več kršitev, ni mogla govoriti, saj se postopki na ustavnem sodišču začenjajo z zamikom, torej šele potem, ko pritožnik izkoristi vsa druga pravna sredstva. Glede na to, da je o krizi mogoče govoriti od druge polovice leta 2008, bo torej po njenem šele zdaj prišlo do prave slike tudi v njihovi inštituciji.
Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija pa je dejal, da je prav področje človekovih pravic tisto, ki se v času krize začne zanemarjati prvo. Po njegovih besedah je v Sloveniji tako oblast kot opozicija gospodarsko krizo uporabila kot sredstvo merjenja moči v politiki, medtem ko so vsebinski argumenti v marsikaterem primeru ostali povsem postranskega pomena.
