Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 6. 7. 2022, ministrici za digitalno preobrazbo dr. Emiliji Stojmenovi Duh ob predaji letnega poročila Varuha za leto 2021 dejal, da tudi iz obravnavanih pobud opaža, da nekatere družbene skupine nimajo dostopa do storitev oziroma do infrastrukture, ki bi jim omogočala polno vključenost v družbo, ki – delno tudi zaradi pandemije - postaja vse bolj digitalno usmerjena.

»Digitalna pismenost je postala ključna za udejanjanje življenjskih potreb, saj komunikacija z raznimi institucijami in urejanje statusno-administrativnih zadev poteka v veliki meri elektronsko,« ugotavlja varuh in opozarja, da organi in institucije pri tem ne smejo pozabiti na vse tiste, ki naprav za digitalno vključenost ne znajo ali ne zmorejo uporabljati, to so starejši, revni, osebe s težavami in motnjami v duševnem zdravju in drugi. Ministrici je predstavil primer starejšega gospoda, ki se je na Varuha obrnil, ker je bil kaznovan, saj ni imel pametnega telefona s katerim bi edino lahko plačal parkirnino.

»Digitalizacija družbe je nujna, ne sme pa nadomestiti človeškega stika, saj je ta ključen za zdravje družbe,« je jasen varuh. Posebej v stikih z organi ali zdravstvenimi institucijami digitalni kontakt ne sme biti nadomestek za živi stik, lahko zgolj olajša pot do slednjega, je prepričan varuh. Tudi zato Varuh spremlja aktivnosti Ministrstva za zdravje, ki je pripravljalo nove strateške usmeritve za področje digitalizacije zdravstva v celoti.

Varuh Svetina je ministrico dr. Stojmenovo Duh seznanil tudi s prizadevanji institucij ombudsmanov, ki za izboljšanje svojih procesov uvajajo digitalizacijo. Govorila pa sta tudi o dostopnosti spletišč državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, ki so morala biti od 23. septembra 2020 prilagojena tako, da so dostopna za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Nadzor nad uresničevanjem direktive Direktiva (EU) 2016/2102 sicer izvaja Ministrstvo za javno upravo, Varuh pa ga je že povprašal o tem, koliko in kateri zavezanci iz Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij izpolnjujejo zakonske zahteve glede dostopnosti spletišč.

»Dostop do informacij je ena od osnovnih pravic vsakega posameznika v sodobni družbi. Osebe z oviranostmi morajo imeti možnost, da polnopravno uživajo človekove pravice. Pri tem je dostopnost do informacijskih in komunikacijskih tehnologij še posebej pomembna, saj predstavlja temelj za uveljavljanje tudi drugih pravic. Osebe z različnimi ovirami lahko s pomočjo prilagoditev pridobivajo številne informacije, se sporazumevajo, izobražujejo, se vključujejo v družbo in so v njej aktivno udeleženi. Brez prilagoditev so odrinjeni na rob, nimajo enakih možnosti,« je posebej poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.