Namestnik varuha Miha Horvat in Jerneja Turin, svetovalka – analitičarka Centra za človekove pravice sta se kot predstavnika Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) 10. in 12. marca v Ženevi v Švici udeležila letnega srečanja generalne skupščine Globalne alianse nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI), ki šteje okoli 118 članic iz vsega sveta. Varuh je bil vanjo včlanjen sicer že prej, leto 2020 pa je bilo zgodovinsko, ker so takrat potekala (za)ključna dejanja sicer okoli tri leta trajajočih prizadevanj, da bi pridobil status A po t. i. Pariških načelih o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice (NHRI). Po uspešnem še ustnem zagovoru pred akreditacijskim podoborom GANHRI 10. decembra 2020, ki ga je opravil omenjeni namestnik varuha, je Varuh v začetku leta 2021 prvič uspel pridobiti status A, država pa s tem tudi prvo (in še vedno edino) tako akreditirano nacionalno institucijo. Varuh je s tem pridobil tudi polnopravne pravice v mednarodnih združenjih, kot sta GANHRI in ENNHRI (Evropsko združenje nacionalnih institucij za človekove pravice) ter večjo možnost sodelovanja v okviru Organizacije združenih narodov pa tudi na regionalni ravni.

Med poročanjem oziroma razpravami na tokratnem letnem srečanju GANHRI je bilo večkrat izpostavljeno, da je v aktualnih spremembah na svetovnem prizorišču tudi vloga NHRI kritičnega pomena, hkrati pa tudi sama podvržena novim izzivom. V tej zvezi se je npr. izpostavljalo problematike, kot so spodkopavanje vladavine prava, vmeščanje umetne inteligence v okvir človekovih pravic in človekove pravice v oboroženih silah, posebna tema na dnevnem redu pa so bile tudi človekove pravice specifično žensk in deklet. Poročilo o evropski regiji je predstavila regionalno predsedujoča Louise Holck, sicer predstavnica danske NHRI, Jerneja Turin pa je kot predsedujoča delovni skupini ENNHRI o pravicah oseb z invalidnostmi predstavila izkušnje s promocijo pravic oseb z invalidnostmi.

Na dnevnem redu sta bila tudi akreditacijski postopek in akreditacija nacionalnih institucij s statusi po t. i. Pariških načelih pri Akreditacijskem pododboru GANHRI, kar je za Varuha letos še posebej pomembno, saj bo v kratkem moral zaprositi za reakreditacijo s statusom A. V ta namen bo treba obrazloženo in z dokumentacijo podkrepljeno izkazati, kako je institucija v preteklih petih letih dosegala standarde statusa A po t.ci. Pariških načelih, ob čemer omenjeni pododbor od institucij z že podeljenim statusom A, torej tudi od Varuha, pred reakreditacijo pričakuje izkazano še nadaljnjo krepitev njihove učinkovitosti in neodvisnosti.

Kot zanimivost v kontekstu evropskega prostora naj navedemo, da je Švedska nacionalna institucija za človekove pravice status A prvič pridobila leta 2024, na Islandiji je po tozadevnih zakonodajnih spremembah nacionalna institucija za človekove pravice začela delovati z novim letom, na češkem pa je bila zakonska podlaga že sprejeta in naj bi bila nacionalna institucija za človekove pravice na tej podlagi še vzpostavljena. Italija in Malta pa sta primera držav iz Evropske unije, kjer takšna institucija sploh še ni vzpostavljena oziroma akreditirana.