Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je danes, 15.  novembra 2023, srečal s podpredsednikom Evropskega parlamenta Marcom Angelom in evropsko komisarko za enakost Heleno Dalli, ki ju je v Slovenijo povabil in ju spremljal evropski poslanec dr. Milan Brglez. Na srečanju, na katerem se jim je pridružila tudi vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše, je varuh Svetina predstavil delo in aktivnosti Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki je slovenska nacionalna institucija za človekove pravice ter glavne izzive na področju varovanja človekovih pravic s posebnim poudarkom na področju enakosti. Sogovornike je seznanil tudi z delom, ki ga v mednarodnem okolju opravlja v vlogi podpredsednika Mediteranskega združenja ombudsmanov in direktorja za področje Evrope v Mednarodnem inštitutu ombudsmanov.

Kot je dejal, je institucija Varuha samo lani obravnavala skoraj šest tisoč zadev in ugotovila 222 kršitev človekovih pravic. Kršitev načela dobrega upravljanja je še vedno ena najbolj perečih, je izpostavil. Posebej je poudaril vlogo Varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice pri ozaveščanju o človekovih pravicah. Napovedal je, da s tem namenom 23. novembra pripravlja tudi posvet o človekovih pravicah v gospodarstvu, na katerem bodo udeleženci govorili o odgovornosti podjetij za varovanje človekovih pravic in za vpliv na okolje ter podnebne spremembe vzdolž celotne vrednostne verige. »Velik del razprave bo namenjen tudi predlogu Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki jo je lani pozimi predstavila Evropska komisija. Prepričan sem, da je močan evropski pravni okvir, ki bo varoval človekove pravice in okolje, nujen,« je še dejal.

Na področju enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije je institucija Varuha v letu 2022 sicer obravnavala 106 zadev, od tega 82 pobud ljudi, ki so menili, da so jim na tem področju kršene pravice - utemeljenih jih je bilo osem. Sogovornike je varuh Svetina seznanil tudi z glavnimi poudarki Posebnega poročila o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide in pozdravil prizadevanja Ministrstva za pravosodje za odpravo arhitektonskih ovir na sodiščih, skladno z Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov. Izrazil pa je tudi upanje, da bodo sodišča upoštevala tudi njegovo v letu 2022 podano priporočilo, naj sprejmejo posebne ukrepe za zagotavljanje dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij sodišč za namen lažjega dostopa do informacij za vse uporabnike, še zlasti invalide. Obenem je spomnil na svoja zavzemanja na nediskriminacijo starejših pri spletni dostopnosti storitev, pa tudi vseh drugih skupin, ki te oblike komunikacije zaradi svojih položajev niso vešči. Poudaril je, da si kot ambasador lahkega branja prizadeva, da bi organi in institucije osnovne informacije uporabnikom zagotavljali tudi v lahkem branju, visoke goste pa je med drugim seznanil še z izsledki analize glede dostopnosti zdravstvenih storitev, ki jo bo javnosti predstavil v kratkem.