»Skrb za pravice invalidov je ena od osrednjih tem mojega mandata. Marsikaj nam je uspelo narediti, mnoge pravice uresničiti, mnogi izzivi pa institucijo Varuha človekovih pravic čakajo tudi v prihodnjih letih,« je ob mednarodnem dnevu invalidov in skorajšnji obeležitvi 30. obletnice institucije Varuha človekovih pravic na področju skrbi za pravice invalidov poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Institucija Varuha je v teh letih obravnavala številne pobude, povezane s pravicami invalidov, poudarja varuh. »Nedavno smo bili kritični do nenapovedanega obiska zdravnika izvedenca na domu invalida in to ocenili kot kršitev načela dobrega upravljanja. Obravnavali smo številne primere dolgotrajnega odločanja o pravicah do invalidskega nadomestila in ugotovili kršitve pravice do socialne varnosti,« dodaja. Varuh je posredoval tudi v primeru, ko zaradi premajhnih zmogljivosti strokovnih centrov za otroke in mladostnike ni bilo mogoče namestiti otroka iz škodljivega okolja.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina že ves mandat poudarja pomembnost deinstitucionalizacije in pravice do samostojnega življenja, kar določa Konvencija ZN o pravicah invalidov (CRPD). Opozarja na prezasedenost varovanih oddelkov in neustrezne razmere v socialnovarstvenih ustanovah, kar vodi h kršitvam pravic stanovalcev. V zvezi s tem je Varuh posebej pozival h krepitvi razvoja skupnostne oskrbe, da bi bila institucionalna oskrba resnično zadnja možnost.
Varuh je na medijska poročila o nasilnem vedenju osebja Psihiatrične klinike Univerze v Ljubljani do stanovalcev izdal več kot 50 priporočil kliniki, v katerih je obravnaval nepravilnosti pri oskrbi pacientov, ravnanju osebja in sistemske pomanjkljivosti. V teh priporočilih je bila poudarjena tudi potreba po temeljitem spremljanju izvedenih ukrepov v sodelovanju z ustreznimi organi, da se zagotovita odgovornost in skladnost.
Ko se je v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) 23. 9. 2020 iztekel rok za prilagoditev spletišč državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, na način, da so dostopna tudi uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti, je Varuh na Ministrstvo za javno upravo naslovil poizvedbo, koliko in kateri zavezanci izpolnjujejo zakonske zahteve glede dostopnosti spletišč. Prilagodil je tudi svoje spletišče. Pohvalil je prizadevanja RTV Slovenija za izboljšanje dostopnosti vsebin za senzorno ovirane osebe, obenem pa podprl iniciativo invalidskih organizacij, s katero so si ti prizadevali, naj RTV Slovenija prenaša tudi paralimpijske igre 2024 v Parizu.
Z zavedanjem pomena dostopnosti infrastrukture je v stavbi, v kateri deluje, za vse obiskovalce, posebej tiste z različnimi oviranostmi, tudi zaradi starosti, prilagodil vhod, dvigala in sanitarije, uredil prilagoditve za senzorno ovirane osebe, kot so ustrezna označevanja in komunikacijske možnosti. Spodbujal je tudi druge organe, da ravnajo enako. Na dostopnost infrastrukture je organe opozoril tudi s po Posebnim poročilom o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide. Ugotovil je, da stanje ni optimalno, v nekaterih primerih celo kritično in ponovno opozoril, da je treba zakonodajo spoštovati in pravice invalidov uresničiti. Vlado in ministrstva je opozoril tudi, da »nedostopnost objektov ne pomeni le tega, da oseba ne more vstopiti ali se gibati po objektih, temveč tudi, da ji je onemogočena zaposlitvena možnost v določenih institucijah ali kandidiranje za funkcije v javnih službah in organih.«
Podprl je pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije, kar je bilo uresničeno maja 2021. Ukrepal je v primeru, ko naj bi bil ogrožen obstoj delovanja varstveno-delovnih centrov, ki so bili s finančnimi izhodišči za leto 2024 seznanjeni o znižanju proračunskega financiranja za več kot 80 odstotkov. Opozoril je, da bi bilo tako ravnanje kršitev ustave, Konvencije o pravicah invalidov in slovenskega zakonodajnega okvira, katerega poslanstvo uresničujejo VDC-ji. Dosegel je, da so bili lahko starši otrok s posebnimi potrebami končno pri svojih bolnih otrocih v bolnišnicah, ne glede na njihovo starost.
Ukvarjal se je še s problematiko uresničevanja pravice do ustreznega programa in podpore otrok s posebnimi potrebami na ravni osnovnošolskega programa in opozoril na nelogičen in neekonomičen postopek uveljavljanja pravice do dodatka za nego in oskrbo za osebe z Downovim sindromom. V času pandemije je po posredovanju Varuha vlada določila izjemo glede obveznosti nošenja mask za neposredno komunikacijo z gluhimi in naglušnimi osebami, z odlokom pa je bil uresničen tudi njegov predlog, naj NIJZ razmisli o določitvi dodatnih izjem za ljudi, ki ne morejo nositi mask. V tem času je zahteval tudi, da so socialnovarstvene institucije odprte, kar je vlada upoštevala.
Prizadeval si je za izobraževanje in ozaveščanje o pravicah invalidov, organiziral posvete in seminarje, kot je bil na primer posvet, kako biti zagovornik otroku s posebnimi potrebami ter spletni seminar o vplivu umetne inteligence na pravice invalidov.
Pristojne organe je Varuh večkrat pozval k vzpostavitvi neodvisnega telesa za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, skladno z mednarodnimi standardi.
Ne glede na to, da takšno telo še ni vzpostavljeno, pa Varuh spremlja uresničevanje Konvencije. Tako je med drugim Odboru Združenih narodov za pravice invalidov poslal svoja opažanja glede uresničevanja Konvencije o pravicah invalidov v Sloveniji. V alternativnem poročilu je opozoril na pomanjkljivosti varstva pravic invalidov, ki jih zaznava. Pripravil tudi prispevek za četrti cikel univerzalnega periodičnega pregleda (UPP), ki poteka v okviru Sveta Združenih narodov za človekove pravice. V prispevku je opozoril na težave pri uresničevanju pravic invalidov, predvsem glede dostopnosti javnih ustanov in pomanjkanja dobrih praks deinstitucionalizacije. Izpostavil je dolge postopke odločanja, priporočil poenotenje zakonodaje, reformo sistema ocenjevanja invalidnosti ter izboljšanje skupnostne oskrbe. Prav tako je opozoril na prenatrpanost ustanov in kršitve pravic stanovalcev v socialnovarstvenih ustanovah.
Med drugim je varuh Svetina na Konferenci držav pogodbenic Konvencije ZN o pravicah invalidov razpravljal o prednostih, izzivih in tveganjih umetne inteligence za spoštovanje pravic invalidov. Izjavo je podal tudi v imenu delovne skupine za pravice invalidov Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), ki združuje več 39 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice. Delovni skupini od junija 2023 predseduje strokovnjakinja pri Varuhu Jerneja Turin. Skupino deluje kot središče strokovnjakov s področja pravic invalidov in platforma za izmenjavo znanja in najboljših praks ter obravnavo izzivov, s katerimi se soočajo NHRI. Usklajuje tudi sodelovanje z regionalnimi akterji EU in Sveta Evrope.
Za Evropski odbor za socialne pravice pripravil t. i. alternativno poročilo glede obravnave 19. nacionalnega poročila o izvajanju Evropske socialne listine. V njem je opozoril tudi na velike zamude pri izvajanju zakonskih zahtev glede dostopnosti fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij za invalide ter pomanjkljivosti pri zagotavljanju ustreznih, dostopnih in sprejemljivih storitev za invalide, ki potrebujejo pomoč (vključno s pomanjkanjem politik za deinstitucionalizacijo).
V svojem mandatu je varuh Svetina sodeloval in se redno srečeval s številnimi invalidskimi organizacijami. Srečanja so bila namenjena izmenjavi informacij in iskanju rešitev za izboljšanje položaja invalidov v družbi.
Svoje številne ukrepe na tem področju je vsake tri mesece od junija 2020 zbirno objavljal na spletni strani.
Varuh je postal tudi ambasador lahkega branja in je med prvimi z informacijami v lahko berljivi omogočil osebam z motnjami v duševnem razvoju in drugimi invalidnostmi, da se na njim razumljiv način seznanijo z delom institucije. Varuh pričakuje, da vsi državni organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil pri svojem delu komunikacijo prilagodijo tudi osebam z oviranostmi, saj so te osebe velikokrat diskriminirane in prikrajšane pri dostopu do informacij in zato večkrat diskriminirane. Na varuhovih kotičkih po več kot 100 občinah lahko vsi, ki potrebujejo informacije v lahkem branju, to tudi najdejo.
Potem ko je bila pravica do uporabe slovenskega znakovnega jezika vpisana v Ustavo, je varuh Svetina letni poročili Varuha za leto 2022 in 2023 poslancem v Državnem zboru predstavljal ob tolmačenju v slovenski znakovni jezik. Posnel pa je tudi vse predgovore letnih poročil, ki jih je pripravil v svojem mandatu, na način, da so dostopni slepim in slabovidnim.
"Država in družba morata poskrbeti, da invalidnost, starost ali druge okoliščine nikomur ne odvzameta dostojanstva, priložnosti in enakopravnosti – skrb za najranljivejše je namreč ogledalo naše človečnosti in solidarnosti," ob mednarodnem dnevu invalidov še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
