Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh in predstavniki gospodarstva ter civilne družbe pozvali k pravočasnemu prenosu EU direktive v slovensko zakonodajo

Varuh človekovih pravic je v vlogi nacionalne institucije za človekove pravice danes, 5. februarja 2025, v sodelovanju s Focusom, društvom za sonaraven razvoj, organiziral posvet o človekovih pravicah v gospodarstvu. Namen posveta je bil opraviti meddeležniško posvetovanje o prenosu Direktive Evropske unije o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti (CSDDD) v slovensko zakonodajo. »Od pristojnih pričakujem, da bo priprava zakonodaje potekala transparentno in v sodelovanju z gospodarstvom ter civilno družbo. Zakonodaja mora učinkovito naslavljati varovanje človekovih pravic in okolja v podjetjih, saj je cilj direktive vzpostaviti pravno zavezujoč okvir izvajanja skrbnega pregleda v podjetjih v celotni vrednostni verigi. Spoštovanje in varovanje človekovih pravic in okolja namreč ni več zgolj obveza države, temveč tudi odgovornost gospodarstva. V poslovnih praksah se namreč prepogosto dogaja, da so vprašanja spoštovanja človekovih pravic in zaščite okolja prezrta. Zato je nujno, da država skladno z direktivo izboljša tudi dostop do pravnega varstva žrtvam teh kršitev,« poudarja varuh Peter Svetina.

Udeleženci posveta so se strinjali, da je nujen dialog, ki bo omogočil učinkovito izvajanje direktive, tudi preko vzpostavitve novih načinov učinkovitejšega terjanja odgovornosti podjetij, vključno s spremljanjem skladnosti in sodelovanjem pri izvrševanju, izboljšanjem dostopa do pravnega varstva za zahtevke iz naslova civilne odgovornosti, dostopom do informacij, obveznostmi vključevanja deležnikov in zaščito žvižgačev. Vendar je za dejansko izvrševanje teh pravic potreben ustrezen prenos v nacionalno zakonodajo.

Varuh človekovih pravic poziva, naj vlada čim prej ustanovi medresorsko delovno skupino za celovit prenos direktive v slovenski pravni red in v njeno delovanje vključi tudi predstavnike gospodarstva, civilne družbe in neodvisnih institucij. Odgovorne je ponovno pozval, naj koordinacijo implementacije Nacionalnega akcijskega načrta za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu prevzame Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki je resorno pristojno ministrstvo. Skoraj šest let to področje namreč vodi oziroma koordinira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki pa po mnenju Varuha na tem področju ni dovolj učinkovito, saj nenazadnje področje delovanja slovenskega gospodarstva sploh ni v pristojnosti tega ministrstva.

Varuh daje na podlagi meddeležniškega delovnega posveta o prenosu direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti (CSDDD) v slovensko zakonodajo naslednja priporočila:

  1. V Republiki Sloveniji so že na ustavni ravni zagotovljene temeljne človekove pravice, vključno s pravico do zdravega življenjskega okolja, kar pomeni, da so temeljni cilji CSDDD usklajeni s temi ustavnimi vrednotami. Zato od MGTŠ pričakujemo, da nadaljuje s pripravo za sprejem nove oziroma spremembo obstoječe zakonodaje skladno s cilji direktive.
  2. MGTŠ ter druga pristojna ministrstva naj v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki pripravijo analizo skladnosti zakonodaje in predpisov s CSDDD, vključno z opredelitvijo pravnih praznin, konkretnih določb, ki bodo potrebovale spremembo ter to pravočasno (še v fazi priprave predloga zakona in pred javno razpravo) deli z zainteresirano javnostjo, ki lahko poda pripombe in predloge nanjo.
  3.  MGTŠ oz. vlada naj ustanovi po zgledu dobrih praks iz tujine (npr. Finska, Švedska, Francija, Nizozemska) medresorsko delovno skupino za prenos direktive v pravni red Slovenije, ki bo vključevala vsa relevantna ministrstva in tudi zunanje udeležence, vključno predstavnike gospodarstva, nevladnih organizacij oziroma civilne družbe in neodvisnih institucij.
  4. MGTŠ naj pripravi okvirni pregled podjetij v Sloveniji, ki jih bo glede na aktualne podatke direktiva neposredno zavezovala.
  5. MGTŠ naj pravočasno organizira posvet o določitvi odgovorne institucije za nadzor nad izvajanjem CSDDD (t. i. nacionalnega organa).
  6. MGTŠ naj z namenom poenotenja standardov poročanja in zmanjševanja administrativnih (birokratskih) bremen, vzporedno s pripravo zakonodaje razvije tudi t.i. »check-liste«, ki bodo vključevale tudi zahteve iz drugih relevantnih evropskih direktiv in uredb, ter upoštevale tudi zaveze, ki izhajajo iz Smernic OECD za večnacionalne družbe.
  7. MGTŠ naj zagotovi delovanje nacionalne kontaktne točke za OECD in v sodelovanju z njo ter z drugimi deležniki oz. zunanjimi strokovnjaki organizira ustrezna usposabljanja za podjetja. Potrebno je razmisliti o ciljnih izobraževanjih in usposabljanjih različnih deležniških skupin.

 

 

Natisni: