Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je 22. novembra 2024 v Ženevi sodeloval na predseji Univerzalnega periodičnega pregleda (UPP), pripravljalnem srečanju, ki poteka pred glavno sejo UPP. Na njej bo Slovenija drugim državam poročala o napredku na področju človekovih pravic, te pa bodo podale priporočila za izboljšave.
Svetovalka Centra za človekove pravice Jerneja Turin je na dogodku predstavnikom stalnih predstavništev držav v Ženevi predstavila ključna področja človekovih pravic, ki v Sloveniji zahtevajo posebno pozornost. Posebno pozornost je namenila pravici do zdravja ter zaščiti ranljivih skupin, kot so ženske, invalidi, starejši in Romi.
Varuh opozarja, da se slovenski zdravstveni sistem sooča s težavami, ki ogrožajo pravico do zdravja. Resno pomanjkanje zdravstvenega kadra, vključno z zdravniki, medicinskimi sestrami in specialisti, ustvarja velike ovire pri dostopu do osnovnih zdravstvenih storitev. To pomanjkanje nesorazmerno prizadene starejše, ženske, osebe z omejenimi digitalnimi veščinami ter tiste, ki potrebujejo specializirano oskrbo, kot so ginekološke, pediatrične in duševnozdravstvene storitve. Dolgi čakalni časi za posvete, operacije in nujno oskrbo ter pomanjkanje zanesljivih javnih podatkov o čakalnih dobah odražajo sistemsko neučinkovitost.
Otroci so še posebej prizadeti zaradi teh sistemskih vrzeli. Slovenija se sooča z izrazitim pomanjkanjem otroških psihiatrov, psihologov in forenzičnih strokovnjakov, kar vodi v dolgotrajne zamude pri dostopu do nujno potrebnih storitev na področju duševnega zdravja in pravne podpore. Te pomanjkljivosti onemogočajo pravočasno in učinkovito oskrbo, kar še poglablja ranljivost otrok v stiski.
Za učinkovito reševanje pomanjkanja kadra, modernizacijo zdravstvenega sistema in zagotavljanje pravočasnega dostopa do celostne oskrbe za vse so nujno potrebne ciljno usmerjene reforme.
Pravice invalidov so še vedno nezadostno zaščitene. Javne ustanove, vključno s šolami in upravnimi stavbami, pogosto ne ustrezajo standardom dostopnosti. Institucionalna oskrba prevladuje nad možnostmi skupnostne oskrbe, kar omejuje samostojno življenje in izpostavlja osebe z invalidnostjo tveganju nasilja, zanemarjanja in neustrezne obravnave.
Resna zaskrbljenost vlada tudi glede razmer na varovanih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in socialnovarstvenih zavodov, kjer prenatrpanost in neustrezni pogoji oskrbe vodijo do kršitev pravic stanovalcev. Varuh človekovih pravic poziva k strožjemu nadzoru, izboljšanju kakovosti oskrbe in ukrepom za zmanjšanje prezgodnje institucionalizacije. Poleg tega je Varuh izrazil resno zaskrbljenost zaradi nasilja in zlorab, o katerih poročajo na Psihiatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Pravne nedoslednosti, vključno z odsotnostjo enotne definicije invalidnosti v zakonodaji, ovirajo uresničevanje pravic. Varuh poziva k uskladitvi nacionalne zakonodaje s Konvencijo o pravicah invalidov, ustanovitvi enotnega telesa za ocenjevanje invalidnosti in razširitvi vključujočih skupnostnih storitev oskrbe.
Starejši se soočajo z neustreznimi razmerami, predvsem zaradi prekomerne odvisnosti od institucionalne oskrbe. Pomanjkanje osebja v domovih za starejše ter naraščajoča poročila o zlorabah poudarjajo nujnost reform. Izboljšanje delovnih pogojev in vlaganje v alternativne oblike skupnostne oskrbe sta ključna za zaščito dostojanstva in pravic starejših. Ciljno usmerjeni ukrepi, kot so boljše usposabljanje osebja in vzpostavitev učinkovitih sistemov nadzora, so bistveni za preprečevanje zlorab in zagotavljanje odgovornosti. Poleg tega je treba razviti mehanizme za okrepitev glasov starejših v procesih odločanja, da se zagotovi upoštevanje njihovih potreb in perspektiv.
Socialna izključenost Romov vztraja, zlasti v jugovzhodnih regijah. Veliko jih živi v segregiranih naseljih, nekateri brez osnovnih storitev, kot so pitna voda, sanitarije in elektrika. Izobraževalni dosežki so alarmantno nizki. Poročilo Inštituta za narodnostna vprašanja iz leta 2022 kaže, da je le 21,3 % romskih učencev zaključilo vseh devet razredov osnovne šole, pri čemer jugovzhodna regija dosega povprečno le 12,3 %. Zdravstvene razlike so prav tako izrazite, pričakovana življenjska doba in stopnje umrljivosti otrok so bistveno slabše od državnega povprečja. Varuh poziva k celovitim ukrepom za zagotavljanje ustreznega bivališča, izboljšanje dostopa do izobraževanja in odpravo zdravstvenih neenakosti.
Nasilje na podlagi spola ostaja resen problem v Sloveniji. Podatki kažejo, da je velik delež žensk doživel fizično, spolno ali psihološko nasilje. Mnogi incidenti niso prijavljeni, kar kaže na sistemske vrzeli pri preprečevanju, podpornih storitvah in dostopu do pravnega varstva. Varuh poudarja potrebo po zanesljivih podatkih za oblikovanje učinkovitih politik in opozarja na nasilje, ki prizadene ranljive skupine, vključno z otroki, starejšimi, invalidi, migranti in pripadniki romske skupnosti. Prizadevanja za preprečevanje nasilja na podlagi spola je potrebno okrepiti. Poleg tega Sloveniji primanjkuje poseben krizni center za žrtve posilstev in spolnega nasilja. Tak center, ki bi zagotavljal zdravstveno, forenzično in psihološko podporo, je potreben za izpolnitev obveznosti po Istanbulski konvenciji.
Poleg navedenih problematik se Slovenija sooča z nadaljnjimi izzivi, kot so sovražni govor, varstvo okolja, prenatrpanost zaporov, pravice migrantov in prosilcev za azil, pravice LGBTIQ+ oseb, Izbrisanih, pravice otrok ter žrtev trgovine z ljudmi. Varuh je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi pogoste uporabe nujnih zakonodajnih postopkov z omejenim javnim posvetovanjem in odsotnosti celovite strategije za boj proti diskriminaciji, vključno z razdrobljenostjo podatkov po zaščitenih kategorijah.
Za Predsejo je Varuh pripravil tudi kratko poročilo, ki vključuje podrobnejše informacije in konkretna priporočila za izboljšanje stanja na področju človekovih pravic v Sloveniji. Poročilo v angleščini je dostopno tukaj.
Kaj je Univerzalni periodični pregled (UPP)?
Univerzalni periodični pregled je mehanizem Sveta ZN za človekove pravice, ki spremlja stanje človekovih pravic v vseh državah sveta. Vsaka država vsake štiri leta in pol poroča drugim državam o stanju človekovih pravic v svoji državi. Trenutno poteka četrti cikel UPP. Slovenija bo ponovno pregledana v okviru 48. seje UPP delovne skupine, ki bo potekala januarja in februarja 2025.
Na „preglednem“ sestanku skupina držav preuči informacije o stanju človekovih pravic v „državi v pregledu“, pri čemer upošteva informacije, ki jih je posredovala država sama, in informacije civilne družbe in institucij za varstvo človekovih pravic. Države nato državi v pregledu podajo priporočila za izboljšanje človekovih pravic. Te država lahko sprejme, ali pa jih le vzame na znanje. Sprejeta priporočila naj bi država uresničila do naslednjega pregleda.
V Centru za človekove pravice pri Varuhu smo letos pripravili tudi kratek Vodič, kako lahko v postopku UPP s svojimi prispevki o stanju človekovih pravic v Sloveniji sodeluje tudi civilna družba. Več tukaj.
