Ob mednarodnem dnevu starejših, ki ga obeležujemo danes, 1. oktobra, je Varuh človekovih pravic (Varuh) na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (Festival) v Cankarjevem domu organiziral okroglo mizo z naslovom Kako zagotoviti učinkovitejše varstvo pravic starejših – bi bila vzpostavitev mehanizma »zaupnika starejših« pravi odgovor?
Na okrogli mizi je varuh človekovih pravic Peter Svetina izpostavil, da institucija Varuha prejema vse več pobud starejših, ki se nanašajo na različne stiske in predsodke, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju, kot so digitalna izključenost, starizem in diskriminacija, osamljenost, nedostopnost zdravstvenih storitev, itd. Kot je dejal, so iz številnih pobud, ki jih prejema Varuh, razvidne tudi različne oblike nasilja nad stanovalci domov za starejše, kar je skrb vzbujajoče. »Kot družba moramo vedno in povsod imeti ničelno toleranco do nasilja, žrtvam pa zagotoviti, da bi zmogle o tem spregovoriti in poiskati varno okolje. Ob tem je nujno treba vlagati tudi v zagotavljanje varnosti, usposabljanje in izobraževanje vseh, še posebej pa posameznikov iz tistih poklicnih skupin, ki se pri svojem delu srečujejo s starejšimi. Ugotovitve iz odzivov vodstev domov za starejše, na katere naslavljamo naše poizvedbe, so pokazale, da je ključen problem pomanjkanje ustreznih kadrov, manjka pa tudi zavedanja o tem, kakšno ravnanje je sprejemljivo in kakšno nedopustno. Glede tega pri Varuhu pogosto pozivamo k takojšnjem ukrepanju,« je na okrogli mizi povedal Svetina.
Dodal je, da bi enega izmed širših ukrepov lahko predstavljala tudi vzpostavitev t. i. zaupnika starejših, ki bi bil na voljo starejšim v različnih stiskah, s katerimi se srečujejo. To bi lahko bil pomemben element izboljšanja kakovosti oskrbe in zaščite pravic starejših v Sloveniji, vključno z osebami v domovih za starejše. Znotraj te populacije so namreč posebno ogrožena skupina prav tisti, ki bivajo v institucijah. Starejši, še posebej v domovih za starejše, trenutno predstavljajo enega najbolj ranljivih delov družbe, ki pogosto ostaja spregledan. »Ob tem opozarjam na alarmantno stanje v domovih za starejše. Večina domov se namreč sooča s hudo kadrovsko stisko, saj zaposleni zaradi nezadovoljstva s plačami odhajajo, mnogi v druge dejavnosti, pri katerih so plače boljše in pri katerih ni nedeljskega, prazničnega ter nočnega dela. Pridobili smo podatke, da je zaradi tega praznih veliko postelj v domovih starejših in da zaradi pomanjkanja kadra že zapirajo posamezne oddelke. Tudi nekateri na novo odprti domovi zaradi pomanjkanja kadra ne morejo začeti delati ali pa vsaj ne v celoti. Obenem pa so dolge čakalne vrste ljudi, ki prav zaradi navedenih razlogov ne morejo dostopati do socialnovarstvenih storitev,« je še izpostavil Svetina.
Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc je na okrogli mizi poudarila, da obstaja vrzel v obstoječem sistemu varstva pravic starejših, ki pogosto nimajo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili v stiski, v katerih se znajdejo, pa tudi ob pojavu nasilja, ob zlorabah, zanemarjanju ali izkoriščanju ali ob nastopu drugih kršitev lahko obrnili. »Varuh zato že nekaj časa predlaga vzpostavitev mehanizma ali mreže zaupnikov starejših, ki bi bili manjkajoči glas starejših – tako tistih v domačem okolju kot tistih v institucionalnem varstvu. Še več, potrebno je imeti v mislih tudi tiste sistemske luknje, ki starejše omejujejo ali celo diskriminirajo pri uresničevanju njihovih pravic. Sistem mora starejšim zagotoviti dostojanstvo, varnost in moč soodločanja o sebi,« je dejala namestnica dr. Možina Zupanc.
Tudi preostali udeleženci okrogle mize so se strinjali, da trenutno varstvo pravic starejših ni zadostno in da tudi ni dovolj učinkovito. Strinjali so se, da je nujno narediti korak naprej k vzpostavitvi zaupnikov starejših, saj je nekaj manj kot četrtina prebivalcev Slovenije starih najmanj 65 let, njihov delež v celotnem prebivalstvu pa še narašča, zato gre za vprašanja, ki jih je treba začeti reševati nemudoma.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na okrogli mizi apeliral na pristojna ministrstva, naj odpravijo dosedanje pomanjkljivosti, ki se kažejo tako v drastičnem pomanjkanju kadra v socialno-varstvenih zavodih kot tudi v prepočasnem procesu deinstucionalizacije, ki bi posameznikom omogočila alternativne oblike pomoči v okolju, v katerem živijo. »Država mora v večji meri ponuditi oblike skupnostne skrbi – dnevne centre, stanovanjske skupine, bivalne enote, ki ponekod že uspešno delujejo, in o možnostih bolj aktivno seznanjati starejše,« je povedal Svetina.
Institucija Varuha človekovih pravic je ob tej priložnosti izdala tudi publikacijo z naslovom Tudi starejši imamo svoje pravice, s pomočjo katere želi starejše informirati o njihovih pravicah in o možnostih, ki jih imajo, ko so jim kršene. V knjižici so na enem mestu zbrani tudi ključni kontakti institucij, ki jih lahko pomagajo, ko se starejši znajdejo v stiski, knjižica pa ne bo na voljo le obiskovalkam in obiskovalcem Festivala, pač pa tudi v domovih za starejše, centrih za socialno delo in v občinah, kjer že stojijo Varuhovi kotički.
Varuh na Festivalu sicer sodeluje tudi s stojnico, v okviru katere se lahko obiskovalke in obiskovalci o morebitnih kršitvah svojih pravic pogovorijo tudi s strokovnimi sodelavci Varuha, se seznanijo z njegovim poslanstvom, pridobijo informacije, kdaj in kako se lahko obrnejo nanj po pomoč, ali pa v prijetnem vzdušju pokramljajo o delu institucije Varuha človekovih pravic RS.
___________________________________________________________________
Na okrogli mizi so gostovali še Tatjana Milavec iz Skupnosti Centrov za socialno delo Slovenije, Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Irena Žagar iz Društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije in Irena Špela Cvetežar iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
