Ljubljana, 22. in 23. maja (STA) - Državni zbor je majsko zasedanje danes nadaljeval z obravnavo posebnega poročila Varuha človekovih pravic RS z naslovom Zagovornik - glas otroka. Poslanske skupine so v predstavitvi svojih stališč večinoma poudarile pomen varovanja otrokovih pravic in pohvalile projekt.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je dejala, da bi moral zagovornik otrokovih pravic, ki je zaenkrat le pilotski projekt pri Varuhu, postati samostojna institucija. Ker pa je država v težkem ekonomskem položaju, naj bi se projekt, ki teče že od leta 2006, vsaj nadaljeval v dozdajšnji obliki.
Namen projekta je postaviti pogoje, da otrok v različnih postopkih, npr. v postopku razveze staršev, postane subjekt, da se sliši njegov glas in da dobi nekoga, ki stoji ob njem, je dejala. Spomnila je na podatke policije, po katerih je letno skoraj 5000 otrok, starih do 18 let, žrtve različnih kaznivih dejanj. Samo z nasiljem v družini je bilo, kot izhaja iz poročila, leta 2010 oškodovanih skoraj 1000 otrok.
Mreža ima že 88 zagovornikov, devet pa je koordinatorjev. Zagovornik je bil do zdaj postavljen že skoraj 250 otrokom, je dejala. Če ni bilo težav pri pridobivanju soglasij staršev, je bil po njenih besedah zagovornik postavljen že v tednu dni.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je obžalovala, da ne more zagotoviti ustanovitve samostojne institucije. Prizadevali pa si bodo, da se bo pilotni projekt nadaljeval in da bo zagovorništvo vključeno v zakonodajo, je dejala.
"Podpirali bomo projekt, ki je dober," je poudarila. Prizadevali pa si bodo tudi za vzpostavitev zakonske podlage za zagovornika, kot je bila postavljena v referendumsko zavrnjenem družinskem zakoniku. Pri iskanju sistemske rešitve tega vprašanja pa bodo po njenih besedah preverili možnost, da bo zagovornik, ko bo institucionaliziran, pokrival tudi pravice drugih ranljivih skupin.
Eva Irgl iz SDS je predstavila poročilo Komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnost. Komisija v priporočilu glede nadaljnjega izvajanja projekta meni, da bi bilo treba pripravi poseben zakon, ki bo zagovorništvo otrok institucionaliziral v samostojni in neodvisni pravni osebi, ki bo zagotavljala enake storitve vsem otrokom v Sloveniji ne glede na kraj njihovega bivanja. Do uveljavitve nove ureditve tega področja pa naj se projekt Zagovornik - glas otroka podaljša, priporoča komisija.
V poslanski skupini PS menijo, da je treba trajno zagotoviti spoštovanje otrokovih pravic. Končni cilj je torej formalno pravna ureditev zagovorništva otrokovih pravic, je dejala Lejla Hercegovac.
Otroci, ki potrebujejo zagovornika, se v tak položaj niso spravili sami, pač pa so jih vanj spravili odrasli, je opozorila Majda Potrata iz SD. Prav tako kot v PS in SD pa si za ustrezno zakonsko ureditev, po kateri bi lahko vzpostavili neodvisni institut, zavzemajo tudi v SLS.
V poslanski skupini NSi predlagajo, da bi zagovorništvo otrok uredili z dopolnitvami že sprejete zakonodaje in z izboljšanjem sodelovanja med institucijami, je dejala Iva Dimic. V DL pa menijo, da bi zagovorništvo otrok lahko v prihodnje postalo eno od področij varuha človekovih pravic, je povedal Branko Kurnjek.
Tudi poslanska skupina DeSUS je v svojem stališču pozdravila projekt Zagovornik - glas otroka. Ta po besedah Jane Jenko lahko pripomore k varovanju otrokovih pravic v različnih postopkih, še zlasti v tistih, ki so zelo dolgotrajni.
Na 14. redni seji državnega zbora je 83. poslancev podprlo predlog priporočilo, ki je bilo sprejeto na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti k posebnemu poročilu Varuha človekovih pravic Zagovornik – glas otroka, da Vlada pripravi poseben zakon, ki bo zagovorništvo otrok institucionaliziral v samostojni in neodvisni pravni osebi, ki bo zagovarjala enake storitve vsem otrokom v Sloveniji, ne glede na kraj njihovega bivanja.
Zaenkrat samostojne institucije Zagovorništva ne bo, projekt se bo do nadaljnjega še naprej izvajal v koordinaciji Varuha človekovih pravic.
