V zadnjem tednu se je v tiskanih medijih pojavilo več člankov in prispevkov na temo zaščite prosilcev za azil ter varstva njihovih pravic in svoboščin. V zvezi z navedenim varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik podaja naslednje stališče.
Področje azila v Republiki Sloveniji ureja Zakon o mednarodni zaščiti, ki je začel veljati 4. januarja letos. Zakon uvaja bolj restriktiven azilni sistem, z nižjimi standardi od do tedaj veljavnih, in v tem sledi direktivam EU. Vendar za to ni videti dovolj utemeljenih razlogov, saj ugodnejši standardi, ki so bili uzakonjeni s prej veljavnim Zakonom o azilu, niso bili v neskladju s standardi, ki jih vsebujejo te direktive. Posebej zbuja skrb omejitev brezplačne pravne pomoči, ki je po novem zakonu omejena le na postopke pred upravnim in vrhovnim sodiščem. Že v prej veljavnem Zakonu o azilu je bila ukinjena pravica do brezplačne pravne pomoči na 1. stopnji. Na škodljive posledice takšne ureditve je v letu 2006 opozorila Komisija proti rasizmu in netolerantnosti Sveta Evrope. Sporen je tudi način nudenja brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč se zagotavlja preko svetovalcev za begunce, ki jih imenuje minister za notranje zadeve. Le ta tudi določi višino plačila za svetovalce. Pri tem je še posebej problematično, da bodo svetovalci za begunce v postopkih zastopali prosilce za priznanje pravice do mednarodne zaščite proti ministrstvu za notranje zadeve, torej ministrstvu, ki jih bo za to delo imenovalo.
Po Zakonu o mednarodni zaščiti je ožji tudi obseg pravnih sredstev, ki so na voljo prosilcem. Varuh človekovih pravic RS meni, da bi morali imeti prosilci za priznanje pravice do mednarodne zaščite dovolj časa tudi za vložitev tožbe zoper odločbo izdano v pospešenem postopku. Ta se lahko vloži v treh dneh od vročitve, medtem ko za vložitev tožbe zoper odločbo, izdano v rednem postopku, velja 15 dnevni rok. Petnajstdnevni rok pa velja tudi za vložitev ustavne pritožbe, kar je v neskladju z Zakonom o ustavnem sodišču, po katerem je mogoče ustavno pritožbo vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Takšna ureditev pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da glavni cilj zakona ne bi smel biti zgolj in le v harmonizaciji azilne zakonodaje z ostalimi državami članicami Evropske unije, saj so evropski standardi v azilnih zadevah nižji od mednarodnih standardov, ki jih mora zagotavljati Republika Slovenija kot podpisnica Ženevske konvencije (Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951) in Newyorškega protokola (Protokol o statusu beguncev, podpisan l. 1967).
Varuhinja v okviru rednega programa dela in nalog, ki jih Varuh človekovih pravic RS izvaja kot državni preventivni mehanizem po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, v letošnjem letu načrtuje obisk Azilnega doma, kjer bodo še posebej pod drobnogledom razmere v Azilnem domu ter ravnanje s prosilci za priznanje pravice do mednarodne zaščite.
