Na povabilo varuhinje je danes potekalo že drugo srečanje (prvo je bilo v maju 2010) s predstavniki in predstavnicami nevladnih organizacij (NVO), ki združujejo starejše ali pa nudijo organizirane oblike prostovoljnega dela in pomoči starejšim ter si prizadevajo za varovanje njihovih pravic.
Srečanja so se udeležili predstavniki Slovenske filantropije, Karitas Slovenije, Zveze društev za socialno gerontologijo, Zveze društev upokojencev Slovenije ter Rdečega križa Slovenije.
Udeleženci so poudarili, da je v družbi zaznati napredek pri reševanju nekaterih vprašanj in problemov, povezanih s položajem in kakovostjo življenja starejših, vendar bi bilo nujno pospešiti nekatere aktivnosti. K temu je in bo tudi v prihodnje prispeval tudi Varuh človekovih pravic RS (Varuh).
Ugotovili so, da se delež starejših oseb iz leta v leto povečuje, temu pa vselej ne sledijo tudi aktivnosti družbe. Kljub ukrepom države, da s socialnimi transferji zniža prag revščine, se ta zelo pogosto dotika prav starejših ljudi, zlasti starejših žensk nad 65 letom starosti. Starejši ostajajo v velikih, mnogokrat praznih in tudi mrzlih stanovanjih, saj ne zmorejo plačevati vseh mesečnih obveznosti.
Sistem institucionalnega varstva starejših omogoča bivanje v domovih za starejše, vendar zaradi vse nižjih pokojnin kar 80 odstotkov starejših ne zmore plačevati domske oskrbe. V humanitarnih organizacijah ocenjujejo, da je letos kar 30 odstotkov več prosilcev za neposredno pomoč v hrani in drugih potrebščinah. Zaradi neugodnih družbenih gibanj in preobremenjenosti svojcev, zlasti tistih, ki so zaposleni, udeleženci srečanja pričakujejo, da bodo lokalne skupnosti namenile več podpore razvoju lokalnih programov oskrbe starejših na domu, programov socialnih servisov. Ti naj bodo dostopni vsem in ne le tistim, ki zmorejo plačati ponudbo, tudi tako, da jim oprostijo plačilo nekaterih storitev.
Nevladne, humanitarne organizacije so razvile številne oblike prostovoljnega dela in pomoči starejšim. Zakon o prostovoljstvu je sicer uredil mnoga vprašanja prostovoljnega dela, hkrati pa naložil organizacijam veliko administrativnega dela. Družba mora prepoznati izjemno vrednost prostovoljnega dela ter NVO nuditi večjo sistemsko finančno podporo.
Opozorili so tudi na naraščanje vseh oblik nasilja nad starejšimi in ocenili, da kar 10 odstotkov starejših doživlja fizično, ekonomsko ali psihično obliko nasilja. Pričakujejo, da se bodo institucije bolje povezale in učinkoviteje delovale tako pri preprečevanju nasilja, osveščanju javnosti, zlasti svojcev ter tudi pri nudenju pomoči žrtvam.
V domovih za starejše mnogi preživijo svoje zadnje dni življenja. Osebje domov ni dovolj usposobljeno ali nima dovolj časa za posameznika, še posebej ne za delo z umirajočimi, za njihovo dostojno slovo od svojcev in tudi sostanovalcev. V domovih je občutno premalo osebja, ki bi nudilo kakovostno tovrstno oskrbo. Ocenili so, da bi se morale strokovne institucije in združenja s področja socialnega varstva v večji meri vključevati v pripravo ustreznih programov izobraževanja in usposabljanja.
Ob zaključku smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje in skupno delovanje pri promociji pravic starejših in zahtevah za zagotovitev čim boljših pogojev življenja starejših. Le tako bodo ostali dlje časa aktivni in polno vključeni v družbo.
