»Če želimo biti resnično vključujoči, je pred nami nikoli dokončano delo,« je danes, 28. februarja, na posvetu v čast prvega dne inkluzije v Republiki Sloveniji poudarila namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc. V svojem prispevku v Državnem zboru je med drugim opozorila na mnoga odprta področja, ki jih moramo kot družba naslavljati, če želimo postati resnično vključujoči in poudarila, da je osnova inkluzije spoštovanje človekovih pravic slehernika.
»Pri Varuhu vseskozi opozarjamo na pomen spoštovanja človekovih pravic kot ključnega elementa vključujoče družbe. Smo glas tistih, ki jih družba pogosto spregleda,« je dejala in opozorila na primer gospe, ki ji ni bila priznana poklicna bolezen zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije, kar je vplivalo na njene pravice. Takšni primeri so opozorilo na sistemske pomanjkljivosti, zaradi katerih Varuh terja rešitve, je poudarila.
Čeprav je zaznati napredek na nekaterih področjih, je še veliko izzivov, kot so socialni razkorak med družbenimi skupinami, revščina in socialna izključenost, še posebej med starejšimi in brezposelnimi. »Prav zato pri Varuhu človekovih pravic tako pogosto poudarjamo, da je treba krepiti socialne programe in povečati dostopnost družbe. Ta pa se ne meri samo v fizični dostopnosti objektov, s čimer smo se pri Varuhu zadnja leta še posebej ukvarjali in opozarjali organe, tudi vlado, na posledice ignoriranja predpisov in konvencij. Meri se tudi v dostopnosti do storitev, na kar smo na primer opozorili z našo analizo o dostopnosti in odzivnosti ambulant splošne in družinske medicine, ki je pokazala na mnoge anomalije v sistemu,« je spomnila.
Spomnila je še, da digitalizacija in napredne tehnološke rešitve sicer prinašajo številne prednosti, lahko pa postanejo tudi vir izključevanja, zlasti za vse, ki težko sledijo hitrim tehnološkim spremembam. »Tudi zato pri Varuhu opozarjamo na potrebo po rešitvah, ki bodo upoštevale potrebe vseh prebivalcev in spodbujale dostopnost ter enakopravno vključenost,« je dejala.
Opozorila je še na številne izzive, s katerimi se srečujejo invalidi, na odločanje o vprašanjih, ki se nanašajo na ranljive skupine, brez njihovega sodelovanja in na izzive pri integraciji manjšin in priseljencev. Ocenila je, da samo s spreminjanjem zakonodaje, a brez sprememb v miselnosti družbe ne bomo dosegli resnične enakopravnosti. »Zato so ključni ozaveščanje, izobraževanje in krepitev kritičnega razmišljanja, že od otroštva dalje,« je opozorila namestnica varuha dr. Možina Zupanc.
Opozorila je še na pomen (bolj) spoštljivega javnega diskurza in ocenila, da brez kulture dialoga ne moremo resnično spreminjati družbe v smeri trajne blaginje in napredka za vse. Glede na ugotovitve institucije Varuha pa je pomemben izziv, ki ga je treba nagovoriti, tudi erozija odgovornosti. »Nerazumno dolgi in zapleteni postopki odločanja, neenaka obravnava in neučinkovit nadzor, pomanjkanje pojasnilne dolžnosti in še bi lahko naštevala. Skratka, kršitev načela dobrega upravljanja je ena izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic in vse to je tudi odraz stanja (vrednot) družbe,« je še dejala namestnica varuha. Poudarila je še, da vključujoča družba temelji na zaupanju, dialogu in skupnostnem prizadevanju za pravičnost. »Slovenci smo že dokazali, da smo družbeno odgovorna skupnost, ki ji je mar za blagor drugega. Z združenimi močmi lahko soustvarjamo družbo, ki temelji na spoštovanju in dostojanstvu vseh njenih članov. Naj bo današnji dan zagon za korake proti družbi, kjer različnost postane vir moči, dialog pa ključ za pravičnost in vključujočnost,« je še dejala.
