Varuhu človekovih pravic je pisal pobudnik, ki je imel težave s pridobitvijo statusa invalida. Kljub zdravstvenim težavam, s katerimi se sooča že večji del življenja in ki ga precej ovirajo, ne more pridobiti statusa invalida. Čeprav ima priznano 70-odstotno telesno okvaro in čeprav je predlog za priznanje statusa invalida po hudem poslabšanju pobudnikovega zdravstvenega stanja podala njegova osebna zdravnica, ZPIZ ni zaznal pobudnikove invalidnosti, saj njegovo zdravljenje naj še ne bi bilo končano. Varuh je v obstoječi ureditvi, ki ureja področje invalidskega varstva, prepoznal neusklajenost s Konvencijo o pravicah invalidov; v konkretnem primeru pa je pobudniku svetoval, naj ponovno vloži zahtevek za priznanje pravic invalidov, se ob tem sklicuje na omenjeno konvencijo in v postopku ocenjevanja invalidnosti poskuša dokazati povezavo njegovega dejanskega zdravstvenega stanja z omejitvami, ki jih zato ima pri delu, poklicu, dejavnosti in v življenju nasploh. Varuh je v pobudi ugotovil kršitve pravic invalidov.
* * *
Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil pobudnik in navajal težave v zvezi s priznanjem statusa invalida ter pridobitvijo pravic, ki iz tega izvirajo. Navedel je, da je prebolel Sindrom Guillain-Barre (GBS). Težko hodi, ne more počepniti, s tal mora pobrati stvari z iztegnjenimi koleni, tudi delovanje prstov na roki je oslabljeno. Kljub temu s trudom in prizadevnostjo dela s polnim delovnim časom kot inženir na področju informatike.
V letu 2023 so mu po vloženi pritožbi priznali 70-% telesno okvaro, zaradi česar mu pripada prišteta delovna doba. Nikakor pa pobudniku ne uspe pridobiti statusa invalida in pravic, ki bi temu sledile. Prvič je poskušal pridobiti kategorijo invalidnosti in pravice iz invalidskega zavarovanja leta 2017, drugič v letu 2023 zaradi drastičnega poslabšanja stanja kolen, ko je predlog za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja podala njegova osebna zdravnica. Obakrat je bila odločitev ZPIZ enaka; invalidska komisija ni zaznala pobudnikove invalidnosti z obrazložitvijo, da naj bi bilo pri njem potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske stroke, ki lahko vplivajo na spremembe v njegovem zdravstvenem stanju. Pri tem so se sklicevali na določilo 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno z ZPIZ-2, zavarovancu zmanjša možnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno rehabilitacijo.
Varuh se je s poizvedbo obrnil na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
MDDSZ je Varuhu pojasnilo, da se zaveda pomembnosti področja vseh ranljivih skupin in v tem sklopu tudi invalidov. Trenutno je v postopku novelacija ZPIZ-2, ob njegovi implementaciji pa bodo preučeni vplivi tega predpisa na Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter na Zakon o socialnem vključevanju invalidov, slednji (3. člen) je trenutno predmet ustavne presoje. MDDSZ je še zapisalo, da se na ugotovitve Varuha, ki temeljijo na posamičnih primerih, v katerih so bili posamezniki s praktično enakimi ovirami in zdravstvenimi stanji na področju posameznega predpisa deležni različnih pravic, odzivajo proaktivno in odločevalce z okrožnicami, mnenji in usmeritvami opozarjajo na enotna merila vodenja upravnega postopka (tudi uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja teče po teh pravilih). MDDSZ je še poudarilo, da posamični predpisi urejajo pravice in obveznosti specifičnim ciljnim skupinam, ki so medsebojno lahko ali pa sploh niso primerljive, in navedlo, da pri priznavanju pravic ni avtomatizma, saj vsi invalidi avtomatično ne pridobijo vseh pravic; te se namreč pridobivajo individualno, tako, da posameznik pridobi tiste pravice, ki jih potrebuje zaradi svoje invalidnosti. MDDSZ pa je zaključilo z oceno, da zakonska ureditev sledi določilom Konvencije o pravicah invalidov (KOPI), pri čemer pa invalidom ne zagotavlja le denarnih prejemkov, temveč tudi druge pravice.
Varuh je v odgovoru MDDSZ izrazil razočaranje in globoko zaskrbljenost nad takim odgovorom, saj je že večkrat javno objavil in s tem v povezavi terjal spremembe in ukrepe odgovornih, in sicer, da je medicinski model invalidnosti, ki je uveljavljen v nacionalnih predpisih, nujno nadomestiti s socialnim modelom, ki izhaja iz KOPI. Ta model izhaja iz predpostavke, da invalidnost ne izvira le iz posameznikove sfere oziroma iz zdravstvenega stanja, temveč iz ovir, ki jih ima posameznik pri vključevanju v okolje. Skladno s socialnim modelom invalidnosti iz KOPI je nujno definicijo invalidnosti spremeniti in poenotiti, da ne bo prihajalo več do situacij, ko se posameznikom z enakimi omejitvami zagotavlja različen obseg socialnega varstva oziroma pravic. Dejstvo je, da zakonodaja, ki ureja področje invalidov, ne sledi KOPI in je neskladna s KOPI, na kar MDDDSZ že več let opozarjajo tako Varuh kot tudi druge institucije (na primer Zagovornik načela enakosti). Ob tem je Varuh na MDDSZ naslovil poziv, naj sprejmejo zakonodajo, ki bo skladna s KOPI in mednarodnimi standardi pojmovanja invalidnosti, ter tako odpravi kršitev pravic invalidov. Spreminjanje ZPIZ-2, kar je napovedalo MDDSZ, je lahko le prvi korak v to smer, smo še zapisali v pozivu MDDSZ.
Glede na odgovor MDDSZ je Varuh pobudniku svetoval, da bi bilo smiselno na ZPIZ ponovno nasloviti predlog oziroma zahtevo za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Nato pa je v tem postopku (in v nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi) treba dokazati izpolnjevanje pogojev 63. člena ZPIZ-2, po katerem je iz definicije invalidnosti opuščen pogoj trajne spremembe zdravstvenega stanja. Po omenjenem členu je namreč invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene z ZPIZ-2, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma za ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje. Za pričakovana izboljšanja ali pa poslabšanja zdravstvenega stanja pa je v 94. členu ZPIZ-2 predviden kontrolni zdravstveni pregled.
Glede zaključka samega zdravljenja je Varuh v svojem odgovoru pobudniku sporočil, da je s tem v povezavi Višje delovno in socialno sodišče že v več zadevah (med drugimi tudi v Sodbi, VDSS, Psp 133/2022) opozorilo, da je treba vprašanje konca zdravljenja v vsakem posameznem primeru posebej presojati. Tudi v primeru, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostika in terapevtska obravnava, je pri ocenjevanju invalidnosti nujno upoštevati dejanski zdravstveni status v povezavi z delom, njegovim poklicem in dejavnostjo iz tretjega in četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2.
Glede na določila Zakona o varuhu človekovih pravic Varuh pristojnih ne more prisiliti k pravilnemu ravnanju oziroma njihovih odločitev za nazaj kakorkoli spreminjati; zato smo pobudniku pojasnili, da ima za uveljavitev svojih pravic na voljo nov postopek uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in nato v primeru nestrinjanja z odločitvijo postopek s pravnimi sredstvi.
Pobudo smo evidentirali kot utemeljeno; ugotovili smo kršitve pravic invalidov. Da do tovrstnih situacij in kršitev v prihodnosti ne bi prihajalo več, problematiko neusklajenosti nacionalne zakonodaje s KOPI in mednarodnimi standardi pojmovanja invalidnosti ter odločanja o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja znova javno naslavljajmo in terjamo spremembe. 9.2-14/2024
