Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik v zvezi s problematiko neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, obračunanih v predloženih obračunih davčnega odtegljaja. Na podlagi pojasnila Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) o razkritju podatkov glede obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja, ki jih je za pobudnika plačal oziroma jih je bil dolžan plačati njegov delodajalec, je pobudnik ugotovil, da za odboje od 1. 8. 2001 do 20. 1. 2012 delodajalec ni poravnal obveznosti plačila iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost iz delovnega razmerja. Pristojni davčni inšpektor je pobudniku pojasnil, da ima družba do DURS poravnane vse obveznosti, zato mu je svetoval, da za neplačane prispevke vloži tožbo zoper delodajalca. Pobudniku se je zdelo pojasnilo nesprejemljivo, zato je z dopisom z dne 31. 10. 2012 zahteval, da DURS izterja neplačane prispevke za socialno varnost in ga o ukrepih pisno obvesti. Pobudniku je DURS sicer posredoval odgovor na njegovo zahtevo, vendar ga je pobudnik ocenil kot sprenevedanje, saj so bile v odgovoru zgolj citirane zakonske določbe.
DURS smo zaprosili, da nas seznani ali v podobnih primerih, ko posameznik po vpogledu v podatke o obračunanih in (ne) plačanih davkih ugotovi, da s strani delodajalca nima poravnanih obveznosti glede prispevkov, postopa tako kot navaja pobudnik, torej posameznika napoti na vložitev tožbe.
Prav tako nas je zanimalo ali v primerih, ko posameznik davčni organ opozori na podatke o obračunanih in (ne) plačanih davkih ter davčni organ pozove k izterjavi davčnega dolga, posamezniku posredujete tovrstno pojasnilo.
Pričakovali bi namreč, da v primeru, ko prizadeti posameznik po vpogledu v podatke o obračunanih in (ne)plačanih davkih davčni organ obvesti o delodajalčevi neizpolnjeni obveznosti glede prispevkov, davčni organ to upošteva v postopku davčnega nadzora in v tej smeri, upoštevaje veljavno zakonodajo to tudi pojasni pobudniku.
Menili smo, da so pojasnila iz odgovora DURS z dne 21. 11. 2012, težko razumljiva posamezniku, praktično gre zgolj za citiranje zakonskih določb, ki pa za pobudnika, ki se je, ne po svoji krivdi, znašel v situaciji, ko s strani delodajalca zanj niso poravnani prispevki in se z vlogo za posredovanje obrne na pristojni organ, nimajo nobene pojasnilne vrednosti.
DURS smo še opozorili, da bi bilo potrebno v tovrstnih primerih posamezniku na bolj poljuden, razumljiv način pojasniti pristojnosti davčnega organa ter posameznikov status v morebitnem postopku davčnega nadzora zavezanca, ki nima poravnanih obveznosti glede prispevkov in zoper katerega je »zahteval ukrepanje«. Skratka odgovor na konkretno vlogo, iz katerega bo posameznik lahko razbral, kaj od organa lahko pričakuje.
Predlagali smo, da se DURS opredeli do naših ugotovitev. Davčni urad Ljubljana nas je namreč seznanil, da zavezancem, katerih delodajalec ob izplačilu plače predloži REK obrazec , obračunanih prispevkov pa ne plača, pojasnijo, da davčni organ začne davčno izvršbo po uradni dolžnosti. Podobnih podatkov o davčni izvršbi pa zaposlenemu zaradi varovanja davčne tajnosti ne morejo posredovati. Če pa se ugotovi, da delodajalec REK obrazcev ni predložil, dohodek pa je bil izplačan, se delodajalca pozove k predložitvi obrazcev. Pojasnili so, da zaposlenih praviloma ne napotujejo k vložitvi tožbe, jih pa seznanijo, da se zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje (neplačilo prispevkov za socialno varnost) lahko obrnejo na Inšpektorat za delo RS. Z dopisom Varuha so seznanili tudi Generalni davčni urad (GDU).
Pojasnila GDU glede postopanja davčnih organov v primerih kot je obravnavani so bila podobna kot pojasnilo davčnega urada. Dodali so, da davčnim uradom niso bile dane usmeritve, da bi v teh primerih davčne zavezance napotili k vložitvi tožbe. GDU se je strinjal z Varuhom, da so pojasnila, ki v večjem delu zgolj citirajo zakonske določbe za davčne zavezance včasih težko razumljiva in da lahko nimajo neke večje pojasnilne vrednosti. Pojasnili so, da mora vsak uslužbenec iz pogovora z davčnim zavezancem, ali iz njegovega dopisa, oceniti, kakšen način pojasnjevanja bo najbolj primeren. Sporočili so, da zgolj izjemoma prejmejo pripombe zaradi načina pojasnjevanja. Menijo, da je v konkretnem primeru davčni zavezanec razumel pojasnilo, vendar se preprosto ne strinja s takšno zakonsko ureditvijo, ki preprečuje, da bi ga davčni urad pisno seznanil z ukrepi zoper delodajalca. Je pa GDU pobudniku poslal dodatno pojasnilo.
Ocenjujemo, da je bila pobuda utemeljena, posredovanje Varuha pa uspešno. Pobudnik je prejel dodatna pojasnila GDU, hkrati pa pritrdil ugotovitvam Varuha glede potrebe po jasnem in razumljivem pojasnjevanju davčnim zavezancem. 5.5-3/2013
