Na zaprosilo vodje državnega preventivnega mehanizma (DPM) Slovenije Ivana Šeliha, namestnika varuha, je Urad Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR), v sodelovanju z ustanovo Omega Research Foundation in Univerzo v Exeterju, 21. novembra 2019, za sodelavce Varuha človekovih pravic RS (Varuh) in sodelujoče predstavnike nevladnih organizacij pri izvajanju nalog in pooblastil DPM organiziral izobraževanje na temo nadzora nad uporabo orožja in drugih prisilnih sredstev ter preprečevanja mučenja.

V okviru izvedenega izobraževanja so se udeleženci podrobneje seznanili z mednarodnimi normami in standardi kot so Pravila Nelsona Mandele (Poročilo DPM za leto 2015, stran 195) glede uporabe orožja in drugih prisilnih sredstev s strani policistov in drugega varnostnega osebja. Tako so se poučili o posameznih prisilnih sredstvih, različnih (mednarodnih) standardih oziroma določbah, ki se uporabljajo za različne vrste opreme in pomenu natančnega evidentiranja uporabe posamezne vrste prisilnega sredstva.

Posebna pozornost je bila pri izobraževanju namenjena tudi samemu nadzoru uporabe prisilnih sredstev (na primer določilom Istanbulskega protokola), saj je na primer še posebej pomembno, da nadzorniki znajo prepoznati in ločiti med orožjem in sredstvi za vklepanje, ki že sami po sebi predstavljajo zlorabo ter tistimi, ki so lahko v določenih okoliščinah legitimni, vendar pa zlahka pride do njihove napačne uporabe. V ta namen so izvajalci izobraževanja poskrbeli tudi za slovenski prevod praktičnega vodnika Omega Research Fundation glede nadzora orožja in sredstev za vklepanje ter vezanje v krajih za pridržanje, kar bo v prihodnje lahko udeležencem izobraževanja v dodatno pomoč pri izvajanju nadzora na tem področju.Med prisilnimi sredstvi je bila posebna pozornost namenjena električnemu paralizatorju, saj gre za novo prisilno sredstvo, ki ga smejo slovenski policisti uporabiti pod pogoji, ki jih določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPol). Zgodovinski pogled njegove uvedbe v naš pravni red je udeležencem izobraževanja predstavil Blaž Kovač iz Amnesty Slovenije, sicer pa so udeleženci izobraževanja poleg mednarodnih norm in nacionalnih standardov uporabe tega prisilnega sredstva, spoznali možna tveganja na področju zdravstva in človekovih pravic ter razpravljali o pričakovanjih in standardih, ki se bodo uporabljali pri izvajanju nadzora nad tem področju, možnih priporočilih in spremljanju teh priporočil, da uporaba električnega paralizatorja v praksi ne bi bila pogostejša, kot bi to res bilo nujno potrebno.Kot je znano, je bil Varuh glede uvedbe paralizatorja kot prisilnega sredstva zadržan, saj smo menili (tako kot CPT), da bi morala biti njegova uporaba strogo omejena le na primere, ko gre za resno in neposredno ogrožanje življenja ali nevarnost resnejše poškodbe, če te ni mogoče preprečiti kako drugače, ko gre torej za edino možnost namesto uporabe drugih, bolj rizičnih sredstev za povzročitev poškodbe ali smrti (kot je na primer strelno orožje). Skupna ugotovitev vseh udeležencev izobraževanja je bila, da je bilo to zelo koristno, saj omogoča bolje razumeti posamezne vrste prisilnih sredstvih, pomen izobraževanja varnostnega osebja za njihovo uporabo, možna tveganja pri njihovi uporabi, možne zlorabe, zlasti pa pomen nadzora, tudi ko gre za (na nekaterih mestih pomanjkljive) ureditve uporabe prisilnih sredstev v slovenski zakonodaji in politikah.