Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) je na podlagi prejetih pobud z vidika morebitnih kršitev pravic otrok obravnaval dogajanje v 5. izmeni letovanja otrok v Punatu na otoku Krk. V zvezi s tem smo med drugim za poročilo prosili tudi Rdeči Križ Slovenije, Območno Združenje RK Maribor .

Po pregledu listin, ki smo jih v zadevi prejeli, na podlagi objavljenih prispevkov in člankov v medijih ter na podlagi vašega odgovora, smo ugotovitve Varuha strnili v naslednje točke:

• Ocenjujemo, da je bila komunikacija vodstva območnega združenja RK z javnimi mediji o dogajanju v Punatu neprimerna. Tudi komunikacija vodstva s starši vpletenih otrok je bila pomanjkljiva in nezadostna. Nekateri starši ob prihodu svojih otrok niso poznali razloga za predčasni prihod otrok, kar je nesprejemljivo. Kasneje ste sicer posredovali določeno in nekoliko obsežnejšo obrazložitev prekinitve letovanja, a le tistim staršem, ki so te informacije zahtevali. Vsi ostali starši pa so za domnevno neprimerno obnašanje svojih otrok izvedeli iz medijev. Menimo, da bi morali pred izjavami v javnosti o domnevnem nasilju in vandalizmu otrok dogodke pojasniti vsem staršem, katerih otroci so se predčasno vrnili domov. Primerno bi bilo tudi ponovno pojasnilo vseh okoliščin (vzrokov za dogajanje na strani otrok, vzrokov na strani vzgojiteljev in vzrokov na strani vodstva 5. izmene) po zaključeni preiskavi. Šele potem bi bilo primerno dogodke pojasniti medijem.  
• Menimo, da je bilo ukrepanje odgovornih oseb v času letovanja otrok v tej izmeni prepozno, saj je bilo pedagoško vodstvo že drugi dan letovanja opozorjeno na nesprejemljivo vedenje treh otrok, ki že od vsega začetka niso upoštevali vzgojiteljevih zahtev in so se že tedaj uprli določilom pravil o bivanju oziroma hišnemu redu.
  
• Po našem mnenju je bilo izpostavljanje otrok v medijih na način, ki je botroval prihodu otrok v Maribor, neprimerno, in tudi s strani staršev neodgovorno ravnanje.
• Videti pa je, da je bila seznanitev staršev s pravili bivanja in z možnim ukrepanjem odgovornih zaradi nespoštovanja pravil, ustrezna. Starši, ki se za letovanje otrok odločijo, so bili vnaprej seznanjeni z možnostjo, da bo otrok v primeru hujših in ponavljajočih se kršitev pravil bivanja poslan domov, kot izhaja iz zloženke, ki jo dobijo starši pred odhodom njihovega otroka na letovanje.  

Problematiko v zvezi z dogodki v 5. izmeni letovanja otrok v Punatu je obravnaval izvršni odbor območnega združenja in sprejel določena stališča in sklepe, kar Varuh ocenjuje kot primerno. Na tej podlagi je Glavni odbor Rdečega križa Slovenije na 23. seji 22. 9. 2009  o zadevi razpravljal in  sprejel sklep, da je bila odločitev vodstva o predčasni vrnitvi treh skupin otrok, ki so kršili pravila bivanja v mladinskem počitniškem domu, v danih razmerah najprimernejša. Poleg tega se je glavni odbor zavzel za celovito prenovo programa letovanja, izbora in usposabljanja vzgojiteljev ter za druge spremembe, ki naj bi v bodoče karseda zmanjšale možnost ponovitve kritičnih in nepredvidljivih situacij, in ki bi onemogočile ustreznejše ravnanje odgovornih vzgojiteljev, pedagoških vodij in drugih zaposlenih, ki so zadolženi za izvedbo tovrstnih letovanj otrok. Varuh v celoti podpira usmeritve RK-ja za naprej.

Po proučitvi celotnega gradiva, po tehtnem premisleku in pregledu otrokovih pravic, kot so zapisane v Konvenciji o otrokovih pravicah, Varuh meni, da zaradi predčasne vrnitve nekaterih otrok domov njihove pravice niso bile kršene. Treba je opozoriti, da so bili starši vnaprej seznanjeni z možnostjo izreka vzgojnega ukrepa predčasne prekinitve letovanja v primeru kršitve hišnega reda. O tem naj bi starši oziroma skrbniki podpisali tudi posebno izjavo.

V odgovoru smo naše ugotovitve sporočili pobudnikom. Posebej smo poudarili, da je bilo izpostavljanje otrok v medijih neprimerno in nepotrebno, vendar so se o tem v danem trenutku odločili njihovi starši (ob prihodu otrok v Maribor), ki pa so navsezadnje prvi varuhi njihovih pravic.

Nismo in tudi ne moremo presojati, ali je bila odločitev vodstva o prekinitvi letovanja za prav vse otroke iz treh skupin (tudi tiste, ki niso bili aktivni kršitelji pravil bivanja), najustreznejša.  Iz zapisov udeležencev 5. izmene pa je kljub vsemu videti, da je bila situacija dovolj kritična in resna za takojšnje ukrepanje.

Varuh se tudi ne more opredeliti do izbora vzgojiteljev in drugih prostovoljcev za posamezno letovanje in ne more razčiščevati odnosov med njimi, zlasti ne za nazaj. Vodstvu območnega združenja RK pa priporoča, naj temu posveti več pozornosti. Po naši oceni je treba kriterije za izbor vzgojnega osebja zaostriti in pred odločitvijo pridobiti informacije, kdo od kandidatov ima morda kakršnokoli prepoved za delo z otroki oziroma, komu je prepovedano sodelovanje v oblikah letovanj, ki jih organizirajo druge organizacije (na primer Zveza prijateljev mladine).

Naj opozorimo še na to, da imajo posamezniki, ki se čutijo zaradi neprijetnega dogodka kakorkoli oškodovane, možnost uveljavljati svojo pravico na sodišču. Prav tako se ima možnost obrniti na Novinarsko častno razsodišče vsakdo, ki meni, da mu je bila z nekim prispevkom v medijih povzročena škoda. Velja namreč, da mora posameznik pred posredovanjem Varuha najprej sam poskušati rešiti problem z organi, ki so za to pristojni. Intervencija Varuha pride v poštev šele takrat, če se pristojni ne odzovejo in ne zavzamejo stališča do problema oziroma ne ukrepajo.

Obravnavani dogodek v Punatu bomo kot primer opisali v letnem poročilu za leto 2009. Poročilo Varuha obravnava Državni zbor RS, nanj pa Državnemu zboru RS posreduje odzivno poročilo tudi Vlada RS. Pristojni državni organi se do naših kritik, predlogov in priporočil opredelijo. Na ta način se posamezne rešitve spreminjajo in izboljšujejo. Upamo, da se s tem osvešča tudi javnost v tem smislu, da z vsako zadolžitvijo, ki jo sprejmemo, pa četudi gre za prostovoljno delo, sprejmemo tudi obveznosti, dolžnosti in odgovornosti. Tega bi se morali zavedati tako organizatorji, kot izvajalci tovrstnih aktivnosti, toliko bolj, če so slednje namenjene otrokom.