Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med julijem in septembrom 2024 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidov. Pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic ter javno opozarjal na pravice invalidov. V nadaljevanju sledi pregled zaključenih obravnav pobud ter različnih javnih aktivnosti.
Dolgotrajno odločanje o pravici do invalidskega nadomestila
Na Varuha se je obrnil javni uslužbenec, zaposlen na Policiji v okviru Ministrstva za notranje zadeve. Navedel je, da mu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) maja 2023 priznal invalidnost III. kategorije s pravico do dela s krajšim delovnim časom. Z delodajalcem je avgusta, skladno z odločbo ZPIZ, sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Pobudnik se je obrnil na Varuha, ker ZPIZ do januarja 2024 še ni izdal odločbe o odmeri višine delnega nadomestila, prav tako pa še ni prejel akontacije nadomestila. Pobudnik je bil zaradi neaktivnosti delodajalca in ZPIZ skoraj pol leta brez delnega nadomestila, precejšen del tega časa pa tudi brez akontacije nadomestila. Varuh je v ravnanju organov ugotovil kršitev pravice do socialne varnosti in kršitev načela dobrega upravljanja. (več)
Še vedno zamude tudi pri odločanju o pravicah po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov
Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki se je pritožil zoper odločbo o priznanju statusa invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI). Po več kot letu dni še ni prejel odločitve o pritožbi. Varuh je pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) opravil poizvedbo o časovnih okoliščinah reševanja pritožbe. Po prejetju poizvedbe Varuha je MDDSZ o pritožbi takoj odločilo. MDDSZ je pojasnilo, da je zaostanek pri reševanju pritožb po ZSVI znašal enajst mesecev in da je bilo v obravnavi 24 pritožb, katerih rok za odločitev je že potekel. Varuh pričakuje, da bodo ukrepi MDDSZ za odpravo zaostankov uspešni in učinkoviti.
Neodzivnost pristojnih nakazuje nezadostno angažiranje za ureditev področja oskrbovanih stanovanj
Pobudnica je v svoji pobudi Varuhu izpostavila po njenem mnenju neenak položaj najemnikov oskrbovanih stanovanj. Po njenem mnenju naj bi bila v določenih oskrbovanih stanovanjih možnost oskrbe najemnikom oskrbovanih stanovanj zagotovljena, v nekaterih drugih oskrbovanih stanovanjih pa ne. Z dopisom se je obrnila tudi na Ministrstvo za solidarno prihodnost, a odgovora do posredovanja Varuha ni prejela. Varuh je ugotovil, da Ministrstvo za solidarno prihodnost pobudnici več kot eno leto ni odgovorilo na dopis in je s tem kršilo načelo dobrega upravljanja iz 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic in obveznost odgovarjati na dopise iz 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Po posredovanju Varuha se je nemudoma odzvalo in pobudnici poslalo odgovor. Varuh je obravnavo konkretne pobude, ko je MSP odgovorilo na dopis pobudnice, sicer zaključil, a se je glede na številne zaznane pomanjkljivosti ureditve sistema oskrbovanih stanovanj odločil odpreti širše vprašanje na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVarCP, zato bo konkretne korake in aktivnosti pristojnih pozorno spremljal tudi v prihodnje. Ocenil je namreč, da gre za pomembno tematiko varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji, tako v luči težnje po deinstitucionalizaciji kot tudi v smislu priložnosti, da se oskrbovana stanovanja umestijo v sistem dolgotrajne oskrbe, kar je bilo do sedaj povsem spregledano. (več)
Državni preventivni mehanizem (DPM) je tudi med julijem in septembrom obiskoval varstveno delovne centre
Predstavnica DPM[1] je julija obiskala bivalno enoto Varstveno delovnega centra (VDC) Murska Sobota v Lendavi, avgusta dve enoti Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, septembra pa še dve enoti tega centra.
Namestnica varuha v državnem zboru opozorila na ključne težave pri izvajanju osebne asistence
Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc se je 11. julija 2024 udeležila seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide (odbor), na kateri so razpravljali o izzivih in pomanjkljivostih osebne asistence. Opozorila je na tri ključne izzive pri zagotavljanju osebne asistence v Sloveniji. Prva težava je povezana z Ocenjevalnim obrazcem za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence, ki bi moral biti sestavni del obrazložitve odločb, da bi uporabniki razumeli odločitve in učinkovito uveljavljali pravna sredstva. Druga težava je diskriminacija starejših od 65 let, saj po tej starosti ni več mogoče pridobiti pravice do osebne asistence, kar varuh ocenjuje kot neustrezno in neenakopravno. Tretja težava pa se nanaša na potrebo po bolj strokovnem in širokem ocenjevanju upravičenosti do osebne asistence. (več)
Varuh je predstavil svoje redno letno poročilo zainteresiranim komisijam Državnega sveta
Varuh Peter Svetina se je 4. septembra 2024 udeležil skupne seje Komisije za državno ureditev in Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, 18. septembra pa plenarne seje Državnega sveta in predstavil 29. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic in 16. poročilo Državnega preventivnega mehanizma za leto 2023, ki med drugim obravnava tudi človekove pravice invalidov. Institucija Varuha je v letu 2023 obravnavala skupno 6.225 zadev, kar je 250 zadev več kot leto prej, ugotovila pa je 262 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. Organi še zmeraj najpogosteje kršijo načelo dobrega upravljanja (v letu 2023 je bilo tako v 65 primerih), neupravičeno zavlačujejo postopke, kršijo načelo enakosti pred zakonom in pravice invalidom. Sledijo kršitev pravice do socialne varnosti, kršitev pravice do zdravstvenega varstva in kršitev načela, da je Slovenija pravna in socialna država. (več)
Predsednica delovne skupine ENNHRI za pravice invalidov na regionalni konferenci o pravicah oseb, ki so preživele kopenske mine, in invalidov
Jerneja Turin, svetovalka-analitičarka v Centru za človekove pravice ter predsednica delovne skupine ENNHRI za pravice oseb z oviranostmi, je 29. 8. 2024 sodelovala na Evropski regionalni konferenci o napredovanju pomoči žrtvam in sodelovanju. Konferenco je organizirala Enota za podporo izvajanja Konvencije o prepovedi protipehotnih min, dogodek pa je potekal v Ljubljani. Med konferenco je prispevala k panelni razpravi z naslovom Prednosti in izzivi uporabe umetne inteligence, kjer je obravnavala vpliv umetne inteligence na življenje invalidov. (več)
Sodelovanje na letnem sestanku s člani EU Okvira za spremljanje izvajanja Konvencije ZN o pravicah invalidov
Predsednica delovne skupine ENNHRI za pravice oseb z oviranostmi, Jerneja Turin, je soorganizirala sestanek članic Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice s članicami Okvira za spremljanje izvajanja Konvencije ZN o pravicah invalidov (KOPI) v EU. Poleg predstavnikov nacionalnih inštitucij za človekove pravice so med udeleženci bili še predstavniki Evropskega varuha človekovih pravic, Agencije EU za temeljne pravice, odborov Evropskega parlamenta in krovne nevladne organizacije Evropski forum invalidov. Na rednem letnem sestanku so razpravljali o svojem delu ter opažanjih glede stanja uresničevanja KOPI v posameznih državah in v EU kot celoti.
Varuh je pripravil prispevek za četrti cikel univerzalnega periodičnega pregleda Slovenije
Varuh je pripravil prispevek za četrti cikel univerzalnega periodičnega pregleda (UPP), ki poteka v okviru Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Slovenija bo ponovno pregledana v okviru 48. seje delovne skupine UPP, ki bo potekala januarja in februarja 2025. V prispevku je opozoril na težave pri uresničevanju pravic invalidov, predvsem glede dostopnosti javnih ustanov in pomanjkanja dobrih praks deinstitucionalizacije. Izpostavil je dolge postopke odločanja, priporočil poenotenje zakonodaje, reformo sistema ocenjevanja invalidnosti ter izboljšanje skupnostne oskrbe. Prav tako je opozoril na prenatrpanost ustanov in kršitve pravic stanovalcev v socialnovarstvenih ustanovah. (več)
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
- oktober-december 2022
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.
