Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med januarjem in marcem 2025 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidov. Pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic ter javno opozarjal na pravice invalidov. V nadaljevanju sledi pregled zaključenih obravnav pobud ter različnih javnih aktivnosti.
Sestanek z Zavodom RS za zaposlovanje glede uresničevanja pravic invalidov
Varuh je 20. 2. 2025 na sestanku z Zavodom RS za zaposlovanje (ZRSZ) obravnaval uresničevanje priporočila št. 12 (2023), ki se nanaša na pravico do nadomestila za varovane kategorije zaposlenih v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zavod je predstavil svoja prizadevanja za spremembo začetka teka roka za vložitev tožbe ter informiranje zaposlenih z zloženkami. Varuh je izpostavil tudi problematiko neenotnega ravnanja centrov za socialno delo pri postopkih prehoda iz statusa začasno v trajno nezaposljivo ter poudaril pomen usklajenega sodelovanja med ZRSZ in CSD.
Uspešno posredovanje Varuha glede definicije študentov s posebnimi potrebami
Varuh je bil opozorjen na sporno definicijo študentov s posebnimi potrebami v predlogu novega Zakona o visokem šolstvu, ki bi lahko iz obsega upravičencev izključila študente z motnjami avtističnega spektra. Na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je zato naslovil dopis s pozivom k spremembi, v katerem je poudaril pomen natančne in vključujoče definicije v skladu z 24. členom Konvencije o pravicah invalidov. Ministrstvo je v odgovoru Varuha obvestilo, da je besedilo popravilo in da novi predlog zakona izrecno vključuje tudi študente z motnjami avtističnega spektra. Varuh spremembo pozdravlja in pričakuje, da bo v tej obliki sprejeta v nadaljnjem zakonodajnem postopku. (več)
Zamuda pri odločanju o pravici do oskrbovalca družinskega člana
Varuh je obravnaval pobudo kandidatke za oskrbovalko družinskega člana, ki je skupaj z materjo, vlagateljico vloge za priznanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, več kot pet mesecev čakala na odločbo centra za socialno delo (CSD). Varuh je ugotovil, da je bila zamuda posledica dolgotrajnega pridobivanja izvedenskih mnenj s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki je zaradi velikega pripada zadev postopke reševal z zamudo. Čeprav je bila odločba CSD v tem primeru na koncu pozitivna, je Varuh ugotovil kršitev pravice do socialne varnosti in načela dobrega upravljanja. ZPIZ je Varuhu sporočil, da je že sprejel ukrepe za odpravo zaostankov. Varuh je poudaril, da je pri tej pravici izjemno pomembno, da se o njej odloči pravočasno, saj so posledice zamud za posameznike lahko zelo hude. (več)
Opozorilo glede vloge invalidskih komisij pri odločanju o dodatku za pomoč in postrežbo
Varuh je obravnaval pobudo invalida, ki je opozoril, da ZPIZ pri odločanju o dodatku za pomoč in postrežbo ni upošteval njegovega zdravstvenega stanja, saj brez tuje pomoči ne more živeti. Pobudnik je zoper odločbo ZPIZ sprožil sodni postopek. Varuh mu je pojasnil, da ZPIZ odloča na podlagi mnenja izvedenskih organov, vendar mora celovito presoditi vse dokaze. Invalidske komisije podajo le strokovno mnenje na podlagi obstoječe medicinske dokumentacije, ne izvajajo pa diagnostike. Pobuda je ponovno izpostavila vprašanje prevelikega vpliva izvedenskih organov na končne odločitve, o čemer je Varuh že večkrat opozarjal in pozival k spremembam. Poudaril je, da je sodna pot sicer na voljo, a za posameznika pogosto dolgotrajna in povezana z visokimi stroški.
Zaradi neusklajenega ravnanja ZPIZ in ZZZS oškodovanje pobudnice pri uveljavljanju invalidske pokojnine
Varuh je obravnaval utemeljeno pobudo samostojne podjetnice, ki je bila zaradi nezakonitega in neskladnega ravnanja ZPIZ in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob uveljavljanju pravice do invalidske pokojnine materialno oškodovana. Pobudnica je zaradi zamud in neustreznega usklajevanja pristojnih organov med 30. 1. in 19. 2. 2024 izgubila vse pravice iz socialnega zavarovanja, kljub temu da je bila ves čas v bolniškem staležu in ji je bila invalidska pokojnina priznana za nazaj. Varuh je po poizvedbah pri ZPIZ, ZZZS in Ajpes izpostavil več kršitev načel dobrega upravljanja, pravne varnosti in ekonomičnosti postopka ter pristojne organe pozval, naj v prihodnje zagotovijo usklajeno in zakonito ravnanje v primerljivih primerih. (več)
Opozorilo glede neusklajenosti zakonodaje s Konvencijo o pravicah invalidov
Varuh je obravnaval pobudo invalida, ki mu kljub mnenjem več specialistov ni bil priznan status invalida. Pobudnik je prosil za pomoč pri uveljavljanju pravic, ki iz tega izhajajo. Varuh je na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovil poziv, naj zakonodajo uskladi s Konvencijo o pravicah invalidov (KOPI), saj trenutni medicinski model vodi v neenako obravnavo oseb z enakimi ovirami. MDDSZ je sicer navedlo, da poteka prenova Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Varuh pa je poudaril, da je to lahko le prvi korak k odpravi neskladij. Pobudniku je bilo svetovano, naj ponovno vloži zahtevo na ZPIZ in v postopku uveljavlja pogoje iz 63. člena ZPIZ-2. (več)
Zamude pri izvedenskih mnenjih po ZSVI in ukrepi za njihovo odpravo
Varuh je na podlagi opozoril Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije opravil poizvedbe glede zamud pri pridobivanju izvedenskih mnenj po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), ki jih pripravljata URI Soča in ZPIZ. V nekaterih primerih se je na mnenja URI Soča čakalo več kot osem mesecev. MDDSZ je pojasnil, da je bila pogodba z URI Soča za leti 2024 in 2025 podpisana septembra 2024 in vključuje obveznosti pravočasne in strokovne izdelave mnenj. Po analizi MDDSZ naj bi bil povprečen čas izdelave mnenj ZPIZ približno deset tednov. Varuh pozdravlja pogodbeno ureditev, ki naj bi prispevala k hitrejši obravnavi vlog, in bo na tozadevne primere ostal pozoren tudi v prihodnje. (več)
Kršitev načela dobrega upravljanja pri odločanju ZPIZ o dodatku za pomoč in postrežbo
Varuh je obravnaval pobudo zaradi dolgotrajnega odločanja ZPIZ o priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Ugotovil je, da je bil osebni pregled opravljen šele po štirih mesecih od vložitve vloge, celoten postopek pa se je zaradi dodatnih postopkov revizije podaljšal na sedem mesecev. Varuh je ocenil, da je prišlo do kršitve načela dobrega upravljanja in opozoril, da tovrstne zamude pomenijo tudi poseg v pravico do socialne varnosti. ZPIZ je bil znova pozvan k spoštovanju zakonskih rokov za odločanje. (več)
Obravnava različnih pobud s področja pravic otrok s posebnimi potrebami in oseb z oviranosti
Varuh je poleg navedenega v tem obdobju obravnaval tudi več pobud, povezanih z uveljavljanjem pravic otrok s posebnimi potrebami in oseb z invalidnostjo. Med drugim je opozoril na neustrezno obravnavo otroka s posebnimi potrebami pri preverjanju znanja in vzgojnih ukrepih, zavrnil neutemeljeno zavlačevanje postopka na drugi stopnji glede pravice do oskrbovalca družinskega člana ter podal pojasnila o zmanjševanju ur osebne asistence po 9. členu Zakona o osebni asistenci (ZOA). Obravnaval je tudi primere neenakomerne obravnave otrok pri šolskih prevozih, usmerjanju, dostopu do dietne prehrane, neizvedenem prevozu v času, ko otrok prebiva pri enem od staršev, ter opozoril na vprašanja glede dostopa do storitev za otroke z avtizmom. V zvezi z osebno asistenco je obravnaval položaj uporabnikov in izvajalcev v primeru razveljavljenih odločb ter podal stališča v več postopkih. Opozoril je tudi na težave pri uveljavljanju dopusta za nego otroka po dopolnjenem 18. letu in na posledice prenizkega obsega priznane osebne asistence, ki so lahko celo nevarne za uporabnika. V posameznih zadevah je Varuh že podal pojasnila, v drugih pa postopki še potekajo.
Sodelovanje na seji Komisije DZ o osebni asistenci
Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc se je 12. februarja 2025 udeležila seje Komisije Državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer je razprava potekala o izzivih in pomanjkljivostih osebne asistence. V imenu Varuha je izpostavila večletna opozorila glede neustrezno obrazloženih odločb o pravici do osebne asistence in dolgotrajnega odločanja o pritožbah, kar pomeni poseg v človekove pravice posameznikov. Opozorila je tudi na konkretne primere, ko kljub potrjenim potrebam uporabnikom pravica ni bila priznana, ter poudarila, da začasne rešitve s pomočjo svojcev ne morejo nadomestiti sistemske ureditve. Poudarila je, da je država z uvedbo osebne asistence postavila standard, ki ga mora ohraniti in izvajati v praksi. (več)
Državni preventivni mehanizem (DPM) je nadaljeval z obiskovanjem varstveno delovnih centrov
Predstavnica DPM[1] je februarja obiskala Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava.
Sodelovanje Varuha v raziskovalnem projektu o preobrazbi varovanih oddelkov
Od 1. 10. 2023 do 31. 3. 2025 je potekal ciljni raziskovalni projekt Preobrazba varovanih oddelkov v skupnostne oblike oskrbe odraslih in otrok z oviranostmi (V5-2335), ki sta ga financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstvo za solidarno prihodnost. V projektu so sodelovali Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Predstavniki Državnega preventivnega mehanizma (DPM) so v okviru raziskave sodelovali z udeležbo v intervjuju. Končno poročilo je dostopno tukaj.
Strokovni dogodek o vzpostavitvi neodvisnega mehanizma spremljanja izvajanja KOPI
30. januarja 2025 je v Hiši Evropske unije v Ljubljani potekal strokovni dogodek v organizaciji Centra za človekove pravice pri Varuhu, posvečen vprašanju vzpostavitve neodvisnega mehanizma spremljanja izvajanja Konvencije o pravicah invalidov (KOPI) v Sloveniji. Slovenija takega mehanizma, ki bi bil skladen z drugim odstavkom 33. člena KOPI in Pariškimi načeli, še nima vzpostavljenega, Varuh pa že več let izraža pripravljenost, da kot edina institucija s statusom A to nalogo prevzame.
Na dogodku sta kot mednarodna strokovnjaka sodelovala Markus Schefer, član Odbora Združenih narodov za pravice invalidov, in Catherine Pedreros, predstavnica sekretariata Odbora, ki sta predstavila nacionalne obveznosti in poudarila pomen vključujočega spremljanja izvajanja Konvencije. Jerneja Turin, svetovalka – analitičarka Centra za človekove pravice pri Varuhu in predsednica ENNHRI delovne skupine za Konvencijo o pravicah invalidov, pa je predstavila Varuhovo analizo organiziranosti neodvisnih mehanizmov v drugih evropskih nacionalnih institucijah ter izpostavila pomen zakonske ureditve, ustreznih virov in sodelovanja z invalidskimi organizacijami. (več)
Varuh soorganiziral srečanje ENNHRI delovne skupine za Konvencijo o pravicah invalidov
V Berlinu je 31. marca in 1. aprila 2025 potekalo dvodnevno srečanje delovne skupine za Konvencijo o pravicah invalidov, ki deluje v okviru Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). Dogodek je v sodelovanju z Nemškim inštitutom za človekove pravice soorganizirala in vodila Jerneja Turin, svetovalka Centra za človekove pravice pri Varuhu in predsednica omenjene delovne skupine. Srečanja so se udeležili predstavniki evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice in neodvisnih mehanizmov za spremljanje izvajanja KOPI, ki so izmenjali izkušnje in dobre prakse pri spodbujanju, zaščiti in spremljanju pravic oseb z oviranostmi. Tematske predstavitve in razprave so obravnavale vprašanja pravne sposobnosti, deinstitucionalizacije, vpliva varčevalnih ukrepov ter metodologij za učinkovito izvajanje mandatov. Jerneja Turin je predstavila tudi Varuhovo analizo organiziranosti teh mehanizmov znotraj institucij. Na srečanju sta sodelovali tudi predstavnici Agencije EU za temeljne pravice in Evropskega invalidskega foruma. (več)
Prispevek predstavnice Varuha na mednarodnem panelu o pravicah invalidov v okviru zasedanja GANHRI 2025
Predstavnica Varuha Jerneja Turin, svetovalka Centra za človekove pravice in predsedujoča Delovni skupini ENNHRI za Konvencijo o pravicah invalidov, je 11. marca 2025 s prispevkom sodelovala na panelu v okviru letnega zasedanja Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI) v Ženevi. Na panelu z naslovom »Spodbujanje pravic invalidov: skupni pristop in izkušnje nacionalnih institucij za človekove pravice« je predstavila aktivnosti delovne skupine za krepitev zmogljivosti institucij in spodbujanje sodelovanja z regionalnimi in mednarodnimi akterji pri spremljanju izvajanja KOPI. Poleg nje so na panelu sodelovali še namestnica komisarke Avstralske komisije za človekove pravice, posebna poročevalka Združenih narodov za pravice invalidov, komisar Kenijske komisije za človekove pravice, izvršni direktor Mednarodnega zavezništva za invalidnost (IDA) ter predsednica Kanadske komisije za človekove pravice.
Udeležba na konferenci o vplivu dolgotrajne oskrbe
Predstavnica Varuha se je 11. 3. 2025 udeležila konference z naslovom Vpliv dolgotrajne oskrbe na posameznike in gospodarstvo, na kateri so priznani predavatelji obravnavali ključne izzive, povezane s financiranjem in dostopnostjo storitev dolgotrajne oskrbe. Predstavljeni so bili tudi vplivi dolgotrajne oskrbe na finančno blaginjo posameznikov in gospodarstva kot celote.
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
- julij-september 2024
- oktober-december 2022
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.
