Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, po dveh svojih predstavnikih in skupaj s predstavnico pogodbene nevladne organizacije Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, brez predhodne najave, 28. 9. 2010, opravil pregled prostorov za zadržanje Postaje letališke policije (PLP) Brnik.
Na PLP Brnik je zaposlenih 60 pooblaščenih uradnih oseb, od tega 6 policistk. Policisti izvajajo naloge na treh področjih oziroma v treh skupinah, in sicer v skupini za mejno kontrolo, ki je najštevilčnejša, v skupini za varnostno kontrolo ter v skupini za operativne naloge. PLP Brnik sicer delno pokriva območje letališča znotraj ograje, tako imenovani »airside«, ki je na desni strani platforme (predstavlja mednarodni del), »land side«, ki je na levi strani platforme (predstavlja javni del) ter območje v bližini zunanje meje ograje, vendar zgolj zaradi varnostnih razlogov.
PLP Brnik sicer ne razpolaga s klasičnimi prostori za pridržanje, saj se v primerih odrejenih pridržanj samo pridržanje izvaja v prostorih za pridržanje Policijske postaje Škofja Loka oziroma v Centru za pridržanje v ljubljanskih Mostah. V prostorih PLP Brnik pa je prostor, opremljen za zaslišanje. PLP Brnik bi ta prostor uporabila tudi v primeru, če bi pridržana oseba pri zaslišanju zahtevala prisotnost odvetnika, vendar se po pojasnilu komandirja in njegovega pomočnika do sedaj še ni zgodilo, da bi oseba policijskem postopku pri njih zahtevala odvetnika.
PLP Brnik ima tudi prostor za zadržanje oziroma Mednarodni prostor za zavrnjene tujce (MPZT), kakor ga sami imenujejo, kjer se opravijo zadržanja oseb po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM). V primerih zadržanj oziroma zavrnitve vstopa na meji se to evidentira na obrazcu »zavrnitev vstopa na meji«, ki je tudi v angleškem jeziku in v primeru krajšega zadržanja (do šest ur) izpiše tudi obrazec »uradni zaznamek o zadržanju«, ki ju zavrnjena oziroma zadržana oseba podpiše. V primeru, da pa zadržanje traja dlje kot šest ur, se osebi vroči odločba o zadržanju. V primeru daljših zadržanj (več kot 48 ur) se osebo s sklepom namesti v Center za tujce v Postojni. Sogovornika sta tudi pojasnila, da za zadržane osebe hrano zagotovi letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
V letu 2010 je PLP Brnik do dneva obiska DPM odredila 14 pridržanj ter 147 zadržanj po Zakonu o nadzoru državne meje. V času našega obiska ni bila nobena oseba zadržana, niti ne v postopku pridržanja.
MPZT se nahaja v ločeni zgradbi od službene zgradbe PLP Brnik, kar smo ocenili kot ne najboljšo rešitev (v MPZT so lahko osebe, ki jim je odvzeta prostost, zadržane do 48 ur, v primeru daljšega odvzema prostosti se oseba namesti v Center za tujce). MPZL ima dva ločena dela. V pritličju je t. i. dnevni prostor, kjer so nameščeni stoli in mize. Prostor je dovolj prostoren, ima dovolj dnevne svetlobe, tekočo vodo, ločene sanitarije za moške in ženske in tuš kabino. Videonadzorovan ni, zato se nadzor opravi fizično s strani policista iz sobe za policista pred dnevnim prostorom. V tem delu ima policist, ločeno od ostalih prostorov, namenjenih za zadržane osebe, ločen toaletni prostor. Spalni del pa je v prvem nadstropju in obsega dve večji sobi z več posteljami – kovinskimi pogradi. V manjši sobi je prostora (postelj) za šest oseb, v večji sobi pa je prostora (postelj) za 12 oseb. Vsaka postelja ima ustrezno vzmetnico, pogrinjalo ter vzglavnik, ob nastanitvi pa po pojasnilu sogovornikov osebe dobijo tudi posteljnino za enkratno uporabo.
PLP Brnik zagotavlja zadržanim osebam tudi gibanje na zraku, kjer je mogoče tudi kajenje. Prostor za gibanje je pod neposrednim nadzorom policista. Kot pomanjkljivost smo šteli, da prostor nima nadstreška za primer slabega vremena. Zato je DPM tudi predlagal, da naj se v primeru obnove letaliških prostorov poskuša zagotoviti manjši nadstrešek, ki bi zadržanim tujcem omogočil gibanje (bivanje) na svežem zraku tudi v primeru slabega vremena. MNZ nam je v odzivnem poročilu sporočilo, da je Mednarodni prostor za zavrnjene osebe, ki ga PLP Brnik uporablja za zadržanje oseb, last podjetja Aerodrom Ljubljana, d. d.; v razvojnih načrtih letališča naj bi bili navedeni prostori, predvideni za rušenje; nov prostor, ki je predviden za Mednarodni prostor za zavrnjene osebe, pa naj bi imel tudi nadstrešek.
Ob obisku sta nam sogovornika pojasnila, da ni vsaka oseba, ki je zadržana po ZNDM, pripeljana v MPZT. V primerih kratkih zadržanj (do odhoda letala), se zadržana oseba lahko takoj namesti v mednarodni prostor, ki je v sami letališki zgradbi namenjen za potnike pred odhodom na letalo. Tu oseba ob nadzoru in spremstvu policista počaka na odhod letala, če to ne traja dolgo. Izpostavili smo, da je treba tudi v tem primeru ustrezno poskrbeti za oskrbo tujcev (omogočiti opravo toaletnih potreb, poskrbeti za hrano in pijačo). MNZ je v tej zvezi zagotovilo, da policisti na PLP Brnik vsem zadržanim osebam zagotavljajo pravice, ki jim pripadajo, tudi tistim, ki so zadržane le krajši čas.
Nadzor državne meje policisti opravljajo v prostorih letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Službeni prostori so v prihodnem delu potnikov ter odhodnem delu potnikov. Tako na prihodnem in odhodnem delu se najprej na t.i. »prvi liniji« opravi redna kontrola oziroma identifikacija potnika (pregled potne listine). V prihodnem delu je poleg pisarne dežurnega policista tudi pisarna za t.i. »drugo linijo«, kjer se opravljajo postopki z morebitnimi zadržanimi osebami. V tem prostoru je miza in tudi stoli ter ostala oprema, ki jo policija potrebuje za svoje delo, saj gre tudi za delovni prostor. Prostor ima svoj toaletni del. Ob obisku smo v tem prostoru pogrešali plakat UNHCR in novo brošuro MNZ-ja s pravicami pridržane osebe v več jezikih. Po našem obisku nam je komandir PLP Brnik posredoval fotografije, iz katerih je razvidno, da so plakat s pravicami pridržane osebe v več jezikih že namestili tudi v ta prostor. Ob obisku pa sta nam sogovornika tudi pojasnila, da se oseba v tem prostoru nahaja najdalj eno uro, potem pa se jo premesti ali v mednarodni prostor ali pa se jo premesti v MPZT. Na odhodnem delu pa je pisarna policista ter pisarna za t.i. drugo linijo, ki je opremljena zgolj z mizo in stolom in brez toaletnega prostora. Prostor si policisti sicer delijo z delavci carine.
Vsi prostori na prihodnem in odhodnem delu niso bili označeni kot policijski prostori. Zaradi lažje prepoznavnosti smo predlagali, da se na vrata prostorov namesti oznaka, da gre za prostore policije, saj bi to bilo v pomoč tudi tujcem. MNZ je v tej zvezi zavzelo stališče, da to ni potrebno, ker se ti prostori nahajajo v delu objekta, kamor osebe brez navzočnosti policistov sploh ne morejo vstopiti.
Pri pregledu naključno izbranih primerov posameznih letošnjih pridržanj oziroma zadržanj smo ugotovili, da je dokumentacija zgledno urejena. Večjih nepravilnosti ni bilo, smo pa v tej smeri izpostavili tudi sledeče.
Pri pregledu enega izmed primerov pridržane osebe je policist s »korektorjem« popravljal del uradnega zaznamka o pridržanju. Ker je uradni zaznamek o pridržanju uradni dokument DPM meni, da je taka praksa neprimerna. Zato smo tudi v konkretnem primeru obiska predlagali, da se v prihodnje ob kakršnih koli popravkih podatkov v uradnih dokumentih ne poslužuje prakse popravljanja s korektorjem; če že pride do napake pri izpolnjevanju uradnih obrazcev, naj policisti popravke opravijo tako, da je predhodni podatek viden, popravek podatka pa potrdijo s svojim popisom. MNZ se je z navedenim strinjalo in nam tudi sporočilo, da je na neustrezno popravljanje policista opozorilo že vodstvo policijske enote.
Pri pregledu prej navedenega in še enega drugega primera je bilo v uradnih zaznamkih tudi zabeleženo, da sta bili osebi o pridržanju s pravicami seznanjeni v turškem jeziku, ni pa bilo v nobenem dokumentu (uradnem zaznamku ali odločbi o pridržanju) navedeno oziroma evidentirano, da je pri postopku sodeloval prevajalec. To je namreč razvidno le iz v spisu priloženega stroškovnika, ki se ga izdela za prevajalca. DPM je zato predlagal, da se v takšnih primerih prisotnost prevajalca z imenom in priimkom vedno evidentira tudi v uradni zaznamek o pridržanju (npr. v rubriko opombe) in odločbo o pridržanju. Prav tako smo predlagali, da se prisotnost prevajalca pri postopku vedno tudi časovno opredeli. MNZ se je strinjalo z našim predlogom, da se prisotnost prevajalca evidentira tudi v uradnem zaznamku o pridržanju in nam tudi zagotovilo, da bodo potrebo po ustreznejšem evidentiranju prisotnosti prevajalca upoštevali tudi pri pripravi novega uradnega zaznamka o pridržanju.
Ugotovili smo tudi, da so določeni obrazci, ki se uporabljajo v primerih postopkov zadržanj (uradni zaznamek in odločba o zadržanju) samo v slovenskem jeziku. Ker policisti PLP Brnik večino postopkov izvajajo s tujimi državljani, bi bilo po mnenju DPM smotrno, zaradi seznanitve tujca s postopkom in pravicami, izdelati tudi prevode vsaj obrazcev v jezike držav, katerih državljane PLP Brnik največkrat obravnava (po pojasnilih, ki smo jih od sogovornikov prejeli ob obisku, so to največkrat državljani treh držav, in sicer Turčije, Kosova in Grčije). S prevodi obrazcev bi se zagotovilo, da bi bila oseba takoj ob začetku postopka, še pred prihodom prevajalca, seznanjena s svojimi pravicami. MNZ je žal drugačnega mnenja. Ne vidi potrebe po prevodu uradnega zaznamka ali odločbe o zadržanju v posamezne tuje jezike; policisti morajo osebo seznaniti z razlogi za zavrnitev vstopa, razlogih za zadržanje in z načrtovanimi ukrepi (npr. da bo odstranjena iz države); če to zaradi nepoznavanja jezika ni mogoče, jo seznanijo s pomočjo tolmača; prevod pravic osebe v turški in albanski jezik vsebuje tudi brošura Obvestilo o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost (državljane Grčije zaradi pravic v zvezi s svobodo gibanja v državah Evropske unije oz. schengenskega prostora pa naj bi policisti redko obravnavali). MNZ je še dodalo, da policisti na podlagi Zakonika o schengenskih mejah uporabljajo tudi enotni standardni obrazec za zavrnitev na mejnem prehodu, ki se uporablja v vseh državah članicah schengenskega območja ter je natisnjen v slovenskem in angleškem jeziku.
