Številka: 0105 - 2 / 2015 - 349 - KU
Datum: 25.11.2015
Zahtevek za popravek
Naslov: Trije prispevki k slovenski blaznosti
Demokracija, št. 47, 19.11.2015, stran 15
Avtor: Iniciativa za svobodo govora
Iniciativa za svobodo govora v 47. Številki demokracije z dne, 19.11.2015, na strani 15 pod naslovom Trije novi prispevki k slovenski blaznosti piše, da naj bi se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer »postavila na stališče, ki podpira nezakonito ravnanje avtorjev spletne strani ZLOvenija«. Varuhinje naj ne bi motilo spornost zbiranja podatkov o političnih prepričanjih posameznikov in zlorabe njihove zasebnosti. Namesto, da bi vložila kazensko ovadbo zoper anonimne avtorje spletne strani ZLOvenija, jih eksplicitno brani in tako požiga k nadaljnjemu nezakonitemu ravnanju, še pišejo avtorji skriti pod naziv Iniciativa za svobodo govora.
Trditve terjajo pojasnilo.
Varuh človekovih pravic RS (Varuh) v zapisu, ki je v celoti dosegljiv na www.varuh-rs.si, ugotavlja, da objavljanje osebnih podatkov na letakih v javnosti oziroma "pranger" pravno mogoče opredeliti kot obliko "samopomoči", ki praviloma ni sprejemljiva, saj morajo nesprejemljivo ravnanje v urejenih pravnih državah sankcionirati državni organi. Piše še, da z navedenim ravnanjem posamezniki dejansko prevzemajo vlogo, ki bi jo morala imeti država. Ker pa ta primerov sovražnega govora praktično ne sankcionira in ne daje signalov, da to ni sprejemljivo oziroma je lahko v sedanjih razmera celo nevarno, je treba takšno "samopomoč" civilne družbe gledati tudi v takšni luči. Torej Varuh ocenjuje, da je spletna stran ZLOvenija dosegla svoj namen, ki so si ga zastavili avtorji, to je, zbuditi razpravo o nesprejemljivosti sovražnega govora.
Varuh je prepričan, da je splet javni prostor, če so vsebine dosegljive brez posebnih naporov nedoločenemu številu ljudi. Sklicevanje na zasebnost in osebne podatke se mora v takšnih primerih umakniti drugim vrednotam, predvsem ustavni določbi o protiustavnosti javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti.
Glede dopustnosti uporabe osebnih podatkov iz FB profilov posameznikov na strani ZLOvenije in v javnosti so pravne razlage lahko različne in ni mogoče vnaprej napovedati rezultatov, če bi kdo od izpostavljenih uporabil pravna sodno pot za uveljavljanje svojih (civilnopravnih) pravic. Ne delimo pa mnenja Iniciative za svobodo govora, da gre v tem primeru za kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov ali celo za kaznivo dejanje.
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) ureja dopustnost oblikovanja in uporabo zbirk osebnih podatkov. Pri posamičnih ponovnih objavah določenih osebnih podatkov, ki so že javno dostopni, pa po našem mnenju ni mogoče govoriti o vzpostavljanju takšnih zbirk, zato se pri takšnih objavah določbe ZVOP praviloma ne uporabljajo. Kot nam je znano je podobno predhodno mnenje dala tudi informacijska pooblaščenka. Ne vemo, na katero kaznivo dejanje namiguje Iniciativa, zato težko komentiramo mnenje, da bi varuhinja v tem primeru morala vložiti kazensko ovadbo. Posameznik, ki se je odločil za svoj javni profil in na njem objavlja svoja mnenja in prepričanja, se po našem mnenju ne more več sklicevati na zasebnost in anonimnost v zvezi s posameznimi vsebinami. Ne more biti anonimen le takrat, ko mu to ustreza.
Varuh z veseljem tudi ugotavlja, da je bil njegov predlog, da se splet tretira kot javni prostor sprejet s strani policije, državnega tožilstva in vrhovnega sodišča, zdaj je treba to možnost razlage javnega prostora preizkusiti v praksi. Če bo prestala tudi sodno presojo, bo to velik korak k temu, da bo država na tak način sporočila, da je izražanje sovraštva do najranljivejših družbeno nesprejemljivo, ocenjuje Varuh.
