Petemu varuhu človekovih pravic v Republiki Sloveniji Petru Svetini 23. februarja 2025 poteče šestletni mandat. 24. februarja 2019 je bil na to mesto izvoljen s soglasno podporo vseh 89 prisotnih poslancev Državnega zbora Republike Slovenije na predlog tedanjega predsednika republike Boruta Pahorja.
Neomajno zavzemanje za zaščito pravic najbolj ranljivih – ljudi, ki jih družba spregleda ali potisne na rob, je bilo vedno v središču njegovega življenja in delovanja »Po šestih letih na funkciji ugotavljam, da se zavedanje o pomenu pravic v družbi sicer krepi, nisem pa zadovoljen, ker ljudje na poti njihovega uveljavljanja še vedno tako pogosto trčijo ob birokratske ovire. Družbene okoliščine mnoge postavljajo v ranljivejši položaj in država, ki bi jim na tej poti morala pomagati, žal pogosto odpove. Kljub temu, da je kršitev načela dobrega upravljanja že od leta 1995 ena najbolj pogosto ugotovljenih kršitev, se organi še vedno prepogosto obnašajo kot, da so pravice nadstandard. Pozabljajo na svojo pojasnilno dolžnost, se vedejo tudi ignorantsko ali arogantno, namesto, da bi sledili svojemu poslanstvu in naredili vse, da bi pomagali ljudem. Posegi v pravice posameznikov in njihovo omejevanje se žal dogajajo,« poudarja in dodaja, da so zato neodvisne institucije, kot je Varuh človekovih pravic, tako zelo pomembne, ker oblasti in tudi družbi nastavljajo ogledalo. Svetina, ki ponovno kandidira za položaj varuha človekovih pravic, poudarja pomen krepitve mandata in pooblastil neodvisnih institucij – na to je pogosto opozarjal tudi v neposrednih stikih z odločevalci. Skozi celoten mandat je bil z njimi v stalnem dialogu, pri čemer ni iskal pozornosti, temveč je ostajal osredotočen na bistvo svojega dela. Bolj kot medijska izpostavljenost mu je namreč pomembno hitro in učinkovito reševanje stisk ljudi, ki se obračajo na Varuha, potem ko jih je oblast spregledala, zanemarila ali posegla v njihove pravice in svoboščine.
Kot pravi, je v svoji dosedanji vlogi temeljito spoznal ključna področja in številne nevralgične točke v državi, ki nujno zahtevajo reforme. Hkrati pa ocenjuje, da mu je v šestih letih, s podporo izjemne ekipe sodelavk in sodelavcev ter s posluhom odločevalcev, uspelo odpraviti številne krivice in izboljšati položaj mnogih posameznikov. »Zadovoljen sem, da je bila po našem večletnem posredovanju vendarle sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katero so starši, ki bivajo z bolnim otrokom v bolnišnici, upravičeni do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Zdaj lahko v bolnišnici z bolnim otrokom brezplačno bivajo do vključno njegovega 14. leta starosti, pred tem je to veljalo le do šestega leta. Intervenirali smo tudi za sprejetje zakona, ki rešuje problematiko dodatkov za slepe in slabovidne otroke ter dosegli, da sta do dodatka za nego otroka ter pomoč in postrežbo upravičena oba starša hkrati, če delata krajši delovni čas. Zadovoljen sem tudi, ker je oblast prisluhnila našim opozorilom in je študentom invalidom omogočila brezplačen medkrajevni javni potniški prevoz. Že od začetka svojega mandata sem opozarjal tudi na problematiko redkih bolezni in naše vztrajanje je obrodilo sadove. Od lani je vzpostavljen Register redkih nemalignih bolezni, ki bo omogočil spremljanje in izboljšanje zdravstvene oskrbe pacientov. Po več letih naših posredovanj je Zavod za zdravstveno zavarovanje končno začel upoštevati tudi naše priporočilo, da pravico do izposoje medicinskih pripomočkov zagotovi tudi začasno nepremičnim osebam,« izpostavlja varuh Svetina.
Med drugim se je zavzel za ureditev razmer v posebnih socialnovarstvenih zavodih, v katerih živijo osebe z različnimi zdravstvenimi, duševnimi in razvojnimi težavami. Razmere v teh zavodih so ponekod nevzdržne, je pogosto opozarjal. Otvoritev novih prostorov v eni takšnih ustanov, Domu Lukavci, je označil za »prvi korak k normalizaciji bivalnih razmer v takih zavodih v Sloveniji«. Pomembno vlogo je namenjal tudi lokalnim skupnostim, saj verjame, da je osnova sodelovanja in napredka v skupnosti. Osebno se je srečal in sodeloval z več kot polovico slovenskih županj in županov, saj je želel slišati težave s katerimi se soočajo lokalna okolja in institucijo Varuha približati čim več ljudem. Zgodbo o tem pišejo tudi Varuhovi kotički, ki so postavljeni že v 113 občinah.
V času njegovega mandata je slovenska institucija močno utrdila in poglobila tudi svoj položaj v mednarodnem okolju. Svetina je z govorom ali prispevkom sodeloval na več kot 40 mednarodnih dogodkih in kot prvi slovenski varuh govoril v Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Prizadeval si je za krepitev vloge delovanja ombudsmanskih organizacij in nacionalnih institucij za človekove pravice, saj meni, da le močne institucije, ki so neodvisne od organov, ki jih nadzorujejo, lahko učinkovito opravljajo svoje naloge. »Pridobitev statusa A po Pariških načelih (sprejetih s strani Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov), s katerim smo institucijo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v začetku leta 2021 uvrstili na zemljevid držav, ki dosegajo najvišje standarde delovanja, je zagotovo več kot jasen signal za to,« izpostavlja Svetina. Angažiranost in delo celotne institucije so pripoznali tudi mednarodni partnerji – Svetina je bil do danes, 20. februarja, ko je s funkcij odstopil, predsednik Združenja mediteranskih ombudsmanov (AOM) ter član Evropskega in svetovnega odbora direktorjev v okviru Mednarodnega inštituta ombudsmanov (IOI), aktivno pa se je udejstvoval tudi v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) in Globalnem zavezništvu nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI).
Kljub omenjenim dosežkom, pa Svetina izpostavlja, da instituciji Varuha dela v prihodnje ne bo manjkalo. Več kot 36.800 obravnavanih zadev ljudi v stiski, več kot 1710 ugotovljenih kršitev pravic in več kot 620 novih priporočil institucije Varuha, da bi izboljšali delo organov državne in lokalne samouprave, zakonodajo ali njeno uresničevanje v praksi, v zadnjih šestih letih zagotovo govori o tem. »Varuhova priporočila temeljijo na resničnih zgodbah ljudi, ki so se znašli nemočni v zapletenem sistemu, in so plod strokovnega in neodvisnega dela celotne institucije, ki si vsakokrat prizadeva vrniti tem ljudem dostojanstvo in pravičnost. Če bi odgovorni ta priporočila uresničili brez odlašanja, bi mnogi že danes živeli bolj dostojno in kakovostno življenje. S pogledom na prehojeno pot in odtis, ki ga pušča institucija Varuha, z optimizmom zrem v prihodnost in verjamem, da bomo iskrenimi prizadevanji vsakogar od nas nekoč lahko v polnosti postali družba, v kateri bo poskrbljeno za vsakogar. Želim si, da bi vsi, ki so v službi ljudi, sledili viziji in ciljem krepitve socialne in pravne države, v kateri je v središču vseh reform in politik človek, torej njegovo dostojanstvo, pravice in svoboščine. Nujen je konstruktiven, strpen in vključujoč dialog med različnimi deležniki, predvsem pa sodelovanje med politiko, stroko in civilno družbo. Človekove pravice morajo ne glede na vse družbene izzive ostati ideal, h kateremu vsi stremimo,« še meni Peter Svetina.
Glede na to, da so postopki izbire varuha človekovih pravic za novo mandatno obdobje še v teku, bo vodenje institucije v skladu s 17. členom Zakona o varuhu človekovih pravic in sklepa o vrstnem redu nadomeščanja varuha človekovih pravic, ki ga je 22. novembra 2024 izdal Svetina, do izvolitve začasno prevzel namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih. Ta je od začetka ustanovitve institucije, leta 1995, zaposlen pri Varuhu človekovih pravic RS, kjer se je sprva ukvarjal z vprašanji policijskih postopkov, pravosodja in omejevanja osebne svobode, od leta 2007 pa vodi Državni preventivni mehanizem. Državni zbor ga je trikrat zapored imenoval za namestnika varuha človekovih pravic.
Peter Svetina je prepričan, da je institucija Varuha v odlični kondiciji, ki jo lahko na dolgi rok ohrani in tempo svojega dela krepi le, če bo na mesto njenega predstojnika v najkrajšem možnem času imenovan varuh oz. varuhinja s polnim mandatom.
