Varuh človekovih pravic pozdravlja odločitev Ustavnega sodišča, da je v neskladju z ustavo del Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) ter del vladnih odlokov, sprejet na tej podlagi. Odločitev namreč odpravlja dvome in pritrjuje Varuhovim pomislekom, ki jih je tudi sam naslavljal na vlado.

Varuh jo je namreč večkrat opozoril, da ZNB v 39. členu ne daje določne in nedvoumne zakonske podlage za omejevanje človekovih pravic, kakršni sta denimo prepoved gibanja celotne populaciji na celotnem ozemlju države ali splošna prepoved shodov. Opozoril je tudi, da v primerih, ko izvršilna oblast take omejitve človekovih pravic določi s splošnim aktom (odlokom), prizadeti posamezniki nimajo hitrega in učinkovitega sodnega varstva svojih človekovih pravic. V praksi se je pokazalo, da se praviloma obrnejo na Ustavno sodišče s predlogom za oceno ustavnosti in zakonitosti vladnega predpisa, vendar ta pravna poti ni posebej hitra v okoliščinah, ko se epidemiološko ukrepanje zelo hitro spreminja. Pogosto lahko US (kot se je zgodilo tudi v tem primeru) le za nazaj ugotovi, da je bil posamezen ukrep v neskladju ustavo.

Varuh pričakuje, da bo odločba Ustavnega sodišča izvršena v danem roku. Pričakuje tudi, da se bodo pri spremembi zakonodaje upoštevali tudi njegovi predlogi, ki jih je posredoval skozi celotno obdobje trajanja ukrepov, in oblikovala ustrezna podlaga za izrekanje zakonitih, sorazmernih in na strokovnih podlagah utemeljenih ukrepov za obvladovanje nalezljive bolezni.