Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je kot eden izmed naslovnikov prejel javno pismo društva Srebrne niti – združenja za dostojno starost (društvo), v katerem ta znova predlaga ustanovitev samostojnega Varuha pravic starejših, katerega glavna naloga naj bi bila celovito urejanje področja skrbi za starejše, izboljšanje njihovega položaja, varstva njihovih pravic in zagotovitev človeka vrednega življenja v starosti. V javnem pismu društvo med drugim ocenjuje, da delna in prehodna rešitev, ki se je nekajkrat nakazovala kot možnost, da bi pri Varuhu človekovih pravic oblikovali posebno službo oziroma postavili namestnika posebej za to obširno področje skrbi za starejše, ne bi bila zadostna in dobra rešitev.

Varuh na podlagi obravnave konkretnih pobud posameznikov in obravnave širših vprašanj, ki jih na to temo sam odpira in so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov, prav tako pa tudi mnogih obiskov domov za starejše in številnih drugih aktivnosti na področju starejših ugotavlja, da se je v Sloveniji nujno ukvarjati z zaščito pravic starejših na različnih nivojih. Vzpostaviti je treba družbeno klimo, v kateri bo nedvoumno, da je do starejših (ali drugih skupin ali posameznikov v stiski) treba biti sočuten in jim pomagati in v kateri bo ustrezna, dostojno in varno starost osnovno načelo delovanja družbe. Tistim, ki se s starejšimi srečujejo pri svojem delu, je treba ponuditi ustrezno podporo, izobraževanje, zaščito, varstvo, ne nazadnje pa tudi ustrezno plačilo ter opravljanje svojega odgovornega dela v varnem delovnem okolju. Prihodnje generacije je treba sistematično in bolj intenzivno vzgajati v duhu medgeneracijske solidarnosti in jim privzgojiti čut za sočloveka. Treba je delovati preventivno, je prepričan varuh.

K povečanju ukrepov in aktivnosti za izboljšanje stanja na področju obravnave problematike starejših Varuh že vsa leta stalno, vztrajno in odločno poziva vse pristojne institucije in državne organe.

V okviru prizadevanj za preventivno delovanje pa je Varuh letos, na podlagi svojih številnih dosedanjih aktivnosti, poznavanja področja varstva pravic starejših in obravnavanja s tem povezane problematike ter v prizadevanjih, da bi se izboljšala kakovost oskrbe starejših in zaščita njihovih pravic, kot enega izmed širših ukrepov v razmislek predlagal tudi vzpostavitev mehanizma ali mreže t. i. zaupnikov starejših, ki bi bili njihov »manjkajoči glas«. Varuh namreč ugotavlja, da starejši pogosto nimajo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili v stiski. Zato je v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje pripravil okroglo mizo z naslovom Kako zagotoviti učinkovitejše varstvo pravic starejših – bi bila vzpostavitev zaupnika starejših pravic odgovor? Razprava je dala jasen signal, da kot družba potrebujemo predvsem mehanizem, ki bo na terenu zaznaval posamezne primere ter nanje ustrezno reagiral.

Na okrogli mizi kateri je aktivno sodelovalo tudi društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost. Sodelujoči so ugotavljali, da bi lahko bil mehanizem zaupnika starejših odgovor na vrzeli pri zagotavljanju pravic starejših, vendar pa bi bilo treba natančneje pregledati, kako in na kakšen način organizirati tovrsten institut – ali znotraj obstoječih struktur, z njihovim povezovanjem, z zagotavljanjem boljše koordinacije ali s pilotnim projektom, ki bi opredelil konkretne potrebe in odzive nanje.

V družbi smo enotni (enako so bili enotnega mnenja udeleženci okrogle mize), da je za starejše treba poskrbeti tako v institucionalnem varstvu kot v domačem okolju. Varuh človekovih pravic ocenjuje, da varuh pravic starejših ne bi mogel celostno uresničevati tega cilja na tak način. Instituti varuha so namreč namenjeni varovanju pravic določenih skupin v odnosu do organov oblasti, ne morejo pa jih varovati, če se kršitve dogajajo v domačem okolju. Zaključki okrogle mize kažejo, da je mehanizem ali mreža zaupnikov starejših, ki delujejo na terenu (in torej tudi v domačem okolju starejših), lahko pravi odgovor na potrebe starejših po učinkovitejšem varstvu njihovih pravic in da je smiselno nadaljevati aktivnosti v tej smeri. Varuh človekovih pravic je bil prepričan, da so se s temi zaključki strinjali tudi predstavniki društva Srebrna nit.

Varuh vzpostavitvi posebne institucije varuha za pravice starejših ni naklonjen. Že lani so Varuh in drugi organi, ki krepijo zavedanje, da je za prepoznavo in upoštevanje pravic starejših učinkoviteje, da to opravlja Varuh človekovih pravic, društvu dali pojasnilo na vsebinsko enako pobudo. Pojasnjeno je bilo, da je bolj učinkovito, če prepoznavo kršitev in upoštevanje pravic starejših opravlja Varuh človekovih pravic, saj ima kot z ustavo postavljena institucija za varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji z danimi pooblastili večjo možnost, da ustrezno razišče kršitve in poda priporočila za njihovo odpravo. Varuh je tudi enovita nacionalna institucija za človekove pravice s statusom A po Pariških načelih, kar je prepoznano kot velika prednost pri varovanju človekovih pravic. Vzpostavljanje več podobnih institucij za varovanje določenih skupin prebivalcev (npr. tudi za otroke, invalide ali druge ranljive skupine) tudi otežuje razločevanje, skratka, lahko povzroča zmedo in tako otežuje zaščito tistih, ki to potrebujejo. Krepitev zavedanja, da je bolj učinkovito, če prepoznavo in upoštevanje pravic starejših opravlja Varuh človekovih pravic, je še toliko bolj pomembno ob zavedanju, da Varuh svoje moči ne črpa iz oblastnega ukrepanja, temveč iz svojega ugleda in že pripoznanega položaja v družbi.

Varuh človekovih pravic RS o svojem delu in ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili. V svojih letnih poročilih starejšim kot ranljivi skupini posveča prav posebno poglavje in v njem še posebej opozori na priporočila, ki jih je podal in so vezana na izboljšanje položaja starejših.

Varuh torej področju varstva pravic starejših namenja prav posebno pozornost in odgovorno stremi k njihovi zaščiti tako preko konkretnih pobud kot tudi pri naslavljanju izzivov na sistemski ravni. Še naprej si bo aktivno prizadeval, da bo reševanje problematike starejših visoko na prioritetnem seznamu vseh pristojnih organov. Civilna družba Varuhu vedno predstavlja dragocen vir informacij o kršitvah, zaznanih nepravilnostih in širših vprašanjih, zato je Varuh njenih konstruktivnih predlogov vedno vesel.