Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za izobraževanje, znanost in mladino sta danes, 4. oktobra 2024, obravnavala 29. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic RS v delih, ki se nanašajo na njuni pristojnosti.
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Varuh človekovih pravic RS obravnaval več primerov, v katerih so posamezniki prejeli odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da so zmožni za delo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa je istim posameznikom izdal odločbe o tem, da za delo niso zmožni. »Glede na obravnavane pobude in ugotovljeno neskladnost zakonodaje vladi priporočamo, naj v vseh predpisih poenoti in uskladi definicijo invalidnosti s Konvencijo o pravicah invalidov ter tako poskrbi za usklajenost notranje zakonodaje s Konvencijo in Ustavo. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa priporočamo, naj prenovi sistem ugotavljanja invalidnosti in uvede le en organ za ugotavljanje invalidnosti ter naj skupaj z Ministrstvom za zdravje spremeni določila javnih predpisov, ki postavljajo osebe z motnjami v duševnem zdravju v manj ugoden položaj kot druge invalide s primerljivimi omejitvami,« je poudaril Svetina.
Na področju šolstva se je institucija Varuha lani veliko ukvarjala z napovedano reformo šolskega sistema. »Izpostavili smo, da so učni načrti za osnovne in srednje šole preobsežni ter da od učencev in dijakov zahtevajo preveč faktografskega učenja podrobnosti, preveč različnih vsebin, ki so dandanes na spletu dosegljive z enim klikom. Potreben je tudi konkreten premik k manj statičnemu in bolj v gibanje usmerjenemu izobraževanju,« je poslankam in poslancem pojasnil varuh.
Dodal je, da je zaskrbljen, ker je tretjina članov delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje iz te delovne skupine izstopila, saj njihovih argumentov in stališč pristojni na ministrstvu niso upoštevali, ker naj bi imeli že vnaprej pripravljene vse rešitve. »Žal država zamuja s sprejetjem nacionalnega programa za obdobje 2023–2033, zato me skrbi, da bo rokih, predvidenih za njegovo implementacijo, ponovno zmanjkalo časa,« je dejal varuh Svetina.
V okviru omenjene prenove šolstva Varuh opozarja tudi na to, da je nujno treba najti ustrezno rešitev prostorske preobremenjenosti osnovnih šol s prilagojenim programom. »Večkrat smo bili namreč obveščeni o velikih težavah s prezasedenostjo, ki jih imajo Center Janeza Levca Ljubljana, Osnovna šola Helene Puhar Kranj in še nekateri drugi zavodi. Zavzemamo se za uvedbo vključujočega izobraževanja, ki kot pravica izhaja tudi iz 24. člena Konvencije o pravicah invalidov, v Sloveniji pa smo še zelo daleč od tega,« je povedal Svetina.
Dodal je še, da ugotavlja, da smo v državi vse prevečkrat priča temu, da ministrstva med seboj ne sodelujejo in ne usklajujejo stališč. Prelaganje odgovornosti z enega ministrstva na drugo bi moralo biti za predstavnike Vlade nedopustno. »Zavedati se moramo, da socialne pravice, ki so v pristojnosti obeh odborov, niso privilegij, temveč so enakovredne vsem drugim človekovim pravicam, zato jih mora država ustrezno uresničevati. Želim si, da bi bil v središču reform človek in da bi odločevalci v dialogu s ključnimi deležniki našli skupne rešitve, ki nikogar ne bi pustile zadaj,« je na predstavitvi še poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
