Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v zadnjem času obravnaval nekaj pobud, ki se nanašajo na obiske otrok priprtih oseb. Tako nas je eden od pripornikov seznanil, da mu razpravljajoča sodnica med trajanjem pripora ne dovoli obiskov štiriletnega sina, kljub temu, da sta zelo navezana drug na drugega. Sodnica, ki je obravnavala njegovo kazensko zadevo je namreč ocenila, da bi bil obisk očeta v okolju, kjer so pripornikom omejene človekove pravice, za tako mladega otroka škodljiv. Svojo odločitev je predsednica senata opirala tudi na Ustavo RS, po kateri uživajo otroci posebno varstvo in na mednarodne konvencije s področja varovanja otrokovih pravic. Pri tem pa je upoštevala tudi okoliščine, ki izhajajo iz podatkov v spisu o obtoženčevi predkaznovanosti.
Varuh se z odločitvijo sodišča ni povsem strinjal. Zato smo sodišče seznanili z našim mnenjem, da bi ocena predsednice senata v predmetni zadevi, da je otrok premlad in premalo zrel za obisk očeta v priporu, morala temeljiti na strokovnem mnenju ustreznih služb, sicer pa sodnica kot predstavnica države, v družinska razmerja ne bi smela posegati. Ker je bila izdaja dovolilnice za obisk otroka (neutemeljeno) zavrnjena, torej brez predhodne ugotovitve, katere otrokove pravice in koristi bi lahko bile z obiskom očeta v priporu ogrožene in kako, je po naši presoji sodišče poseglo tudi v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki je zajamčena z osmim členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšno ravnanje bi tako lahko ocenili kot kršitev pravice otroka do stikov z osebami, ki so mu blizu, na kar smo sodišče posebej opozorili.
Kljub takšnemu mnenju Varuha pa je sodišče sporočilo, da Zakon o kazenskem postopku (ZKP) nikjer ne določa, da bi moral predsednik senata pridobivati mnenja ustreznih služb ob odločanju o izdaji dovolilnice za obisk, in da je predsednica senata pri odločitvi o ne izdaji dovolilnice za obisk izhajala tudi iz dejstva, da je mladoletnikom obiskovanje oziroma udeležba v sodnih postopkih zaradi morebitnega škodljivega vpliva zakonsko omejena (294. člen ZKP) in da so otroci prisotni le v izjemnih primerih kot priče ali stranke in imajo v tem primeru tudi poseben status, kar samo po sebi govori o problematičnosti soočanja otrok oziroma mladoletnikov s kazenskimi postopki. Predsednica senata tudi zato ocenjuje, da so prostori v zavodih za prestajanje kazni zapora, namenjeni obiskovanju pripornikov, sami po sebi toliko bolj travmatični oziroma škodljivi za otroke (predvsem predšolske) in da bi takšno okolje zanje utegnilo biti škodljivo.
Varuh sicer v razloge za sprejem konkretne sodne odločitve ne more posegati. Vendar pa načelno ne soglašamo s stališčem sodišča (ki ni osamljeno), da je treba zaradi koristi otroka omejiti njegovo pravico do stikov z obema staršema, ker so prostori zapora neprimerni. Še bolj neprimerna in celo za otroka škodljiva se nam zdi odločitev, da otrok določen čas sploh ne vidi enega od staršev. Konvencija o otrokovih pravicah zahteva, da se v vsakem postopku, ko se odloča o pravicah otroka, upošteva kot osnovno načelo njegova največja korist, ki pa zgolj s prepovedjo stikov nikakor ne more biti uresničena.
V intervenciji pri Ministrstvu za pravosodje (dopis smo poslali hkrati tudi Vrhovnemu sodišču RS in Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij) smo predlagali, da naj država v zavodih za prestajanja kazni zapora zagotovi ustrezne prostore, ki bodo primerni tudi za obiske otrok, oziroma da se v ta namen uporabljajo drugi primerni prostori (na primer tako imenovane prijazne sobe, ki so sedaj na območju vseh enajstih okrožnih sodišč), ali da se te stike omogoči na drug primeren način (na primer preko video zvez, obstaja namreč tudi mobilna enota, ki se lahko uporabi tudi za videokonferenco). Do takrat pa naj se njihovi stiki omejujejo le v izjemnih primerih (na primer, če je otrok bil žrtev kaznivega dejanja zaprtega ali priprtega starša).
Ministrstvo je v odzivu na naš predlog sporočilo, da se Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij zaveda, da je počutje otrok, ki prihajajo v zavode za prestajanje kazni zapora k staršem, izredno pomembno. ZPKZ Ig in ZPKZ Koper sta na naše priporočilo tako že uredila prostore za obiske, ki so prijaznejši do otrok. Veseli tudi sporočilo, da je bil na kolegiju generalnega direktorja sprejet tudi sklep, da morajo zavodi v okviru možnosti poskrbeti za prostore, prijaznejše do otrok (barvne stene, igrače, knjige, osebje mora biti prijazno do otrok), kar bo v praksi uprava tudi spremljala in nadzirala.
