Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, skupaj s predstavnikoma pogodbenih nevladnih organizacij Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Rdeči križ Slovenije, po predhodni najavi, 16. februarja 2010 obiskal Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje (v nadaljevanju: ZPMZ in KZ Celje).

Uradna zmogljivost ZPMZ in KZ Celje je 96 oseb. Na dan našega obiska jih je bilo v zavodu 89, od tega 45 v priporu (od teh tri pripornice, en pripornik pa je bil na begu), 43 je bilo obsojencev (od teh eden s statusom mladoletnika, eden na begu in en prestaja kazen zapora na podlagi 12. člena Zakona o izvrševanju Kazenskih sankcij), 2 osebi pa sta bili v uklonilnem zaporu po ZP-1.

Direktorica ZPMZ in KZ Celje (v nadaljevanju: direktorica) je povedala, da so se lansko in  letošnje leto v zavodu soočali s problemom prezasedenosti v delu pripora, katerega kapaciteta je le 18 pripornikov in 3 pripornice. Pojasnila je, da težavo s prezasedenostjo pripora rešujejo tako, da pripornike nameščajo tudi v sobe, ki so sicer namenjene za obsojence. Kapaciteta obsojeniškega dela je 65 oseb, 10 mest pa je predvidenih za upravno kaznovane (ob našem obisku leta 2008 je bilo v ZPMZ in KZ Celje 44 obsojencev, ob tokratnem obisku pa 43). Glede na to, da je bilo tako ob prejšnjem, kot tudi tokratnem obisku ugotovljeno, da se ZPMZ in KZ Celje vseskozi sooča s prezasedenostjo pripora, ne pa tudi s prezasedenostjo obsojeniškega dela, je DPM predlagal, da se preuči možnosti drugačnega nameščanja zaprtih oseb, tako da priporniki ne bi bili več nameščeni po različnih sobah obsojeniškega oddelka. Generalni urad Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (GUUIKS) je soglašal z našimi ugotovitvami in nadalje še pojasnil, da je rešitev tega problema zelo enostavna, saj je nastanitvene kapacitete za pripornike mogoče povečati na račun zmanjšanja kapacitet za nastanitev obsojencev in mladoletnikov, katere že dalj časa niso zasedene 100 odstotno. Poudaril je tudi, da se bivalni prostori obsojencev, v katerih že bivajo priporniki, nahajajo v istem nadstropju kot je oddelek za pripor, zato je možno izvajati varovanje in nadzor nad priporniki brez povečanja števila pravosodnih policistov, ki skrbijo za varnost ter red in disciplino v oddelku pripora. Dodal je še, da je mogoče zagotoviti tudi ločenost bivalnih prostorov obsojencev in pripornikov oziroma drugih zaprtih oseb. Končno je še zagotovil, da bo v okviru svojih pristojnosti poskrbel za ustrezno uskladitev kapacitet za nastanitev pripornikov v okviru realnih prostorskih možnosti.

V oddelku za varnost je zaposlenih 56 pravosodnih policistov (prej 51), vključno s poveljnikom in vodji oddelkov in izmene. Na podlagi navedenega smo lahko ugotovili, da je bil predlog z našega zadnjega obiska o preveritvi ustreznosti kadrovske zasedbe upoštevan in to smo tudi pozdravili. Vendar se kljub povečanju števila zaposlenih pravosodnih policistov ZPMZ in KZ Celje še vedno sooča z delom pravosodnih policistov preko polnega delovnega časa, saj nam je direktorica pojasnila, da so nekateri pravosodni policisti v letu 2009 opravili več nadur, kot je zakonsko dovoljeno. GUUIKS je v tej zvezi pojasnil, da je bilo, zavedajoč se problematike obvladovanja nadurnega dela, na kolegiju v. d. generalnega direktorja sprejeto, da zavodi v čim krajšem času opravijo razgovore s pravosodnimi policisti glede pripravljenosti za opravljanje nadur v večjem obsegu (170-230 ur), da je potrebno skrbeti za redno izplačevanje nadur, da je potrebno skrbeti za enakomerno obremenjenost pravosodnih policistov z nadurnim delom in preprečiti situacije, ko bi bili posamezni pravosodni policisti obremenjeni z nadurnim delom preko zakonskih meja, drugi pa nadur praktično ne bi imeli ter da daje v.d. generalnega direktorja generalno soglasje za sklenitev dogovorov po 22.e členu ZSPJS, s tem da zavodi dogovore sklepajo po tem, ko so izčrpane vse druge možnosti izplačila nadur in kompenzacije. Ob tem je GUUIKS izpostavil, da to seveda ne pomeni, da bodo lahko nadurno delo omejili, saj je potrebno zakonsko določene naloge opraviti ne glede na pogoje dela. Prav tako ne morejo vplivati na pripad zaprtih oseb in obseg dela, ki sta odvisna od različnih dejavnikov. Povečan kadrovski načrt in s tem večje število pravosodnih policistov bo imelo po pojasnilih GUUIKS prave učinke šele v drugi polovici tega leta oziroma v prvi polovici leta 2011, ko bo večina novih pravosodnih policistov opravila predpisano usposabljanje in bodo usposobljeni za samostojno delo.

Ob obisku smo med drugim tudi ugotovili, da imajo pravosodni policisti neprimerne garderobne prostore. Garderobne omare so bile namreč natrpane v manjši sobi, med njimi pa ni bilo niti toliko prostora, da bi se lahko hkrati za delo pripravila dva pravosodna policista, ki imata garderobni omarici eno nasproti druge. Garderobne omarice so zaradi utesnjenosti prostora tudi majhne, kar onemogoča, da bi pravosodni policisti vso svojo potrebno opremo lahko imeli shranjeno v službi. Prav tako imajo vsi zaposleni na voljo le en tuš v garderobnem prostoru. Predlagali smo, da se preuči možnosti za drugačno ureditev garderobnih prostorov za zaposlene pravosodne policiste, ki naj bi poleg več in večjih garderobnih omaric (v večjem prostoru), omogočal tudi vzdrževanje primerne higiene (več tušev in WC) vsem službujočim pravosodnim policistom. GUUIKS nas je v odzivnem poročilu seznanil, da je v zvezi s problematiko garderobnih omar za pravosodne policiste direktorica imenovala delovno skupino, ki je preverila možnost preselitve garderobe za pravosodne policiste na drug, ustreznejši prostor. Ocenili so, da glede na nefunkcionalnost zavoda ni primernega prostora za preselitev garderobe, razen, če bi posegli v obstoječe bivalne prostore obsojencev in da v dani situaciji ni možnosti, da bi garderobe za pravosodne policiste uredili na ustreznejši lokaciji. Glede tušev je še pripomnil, da imajo na razpolago poleg tuša v garderobnem prostoru še dva, in sicer enega na hodniku pisarne operativnega vodje in drugega na hodniku pisarne ženskih pravosodnih policistk. Opozoril je tudi na spremembo in dopolnitev Pravilnika o nošenju, hrambi in vzdrževanju orožja, o vrstah in nošenju uniforme pravosodnih policistov in o njihovih položajnih oznakah ter o uporabi, označitvi in opremi vozil; skladno z 22. členom lahko pravosodni policisti prihajajo in odhajajo z dela tudi v uniformi. Po pojasnilih GUUIKS je bil vzrok za to spremembo tudi v tem, ker ni mogoče na vseh lokacijah zagotoviti optimalnih pogojev za garderobne omare in hrambo uniform za vse pravosodne policiste.

Bivalni pogoji za zaprte osebe se glede na ugotovitve ob prejšnjem obisku ZPMZ in KZ Celje niso bistveno spremenili. V večini sob je bilo še vedno nameščeno staro kovinsko pohištvo. Zaradi zamakanja so potekala obnovitvena dela v kopalnicah polodprtega in zaprtega oddelka. Ker obsojenci na teh dveh oddelkih kopalnic niso mogli uporabljati, smo z njihove strani slišali več pripomb, da so zdaj možnosti za tuširanje zanje nezadostne. Izrazili smo pričakovanje, da bodo vzdrževalna dela v tem delu zavoda v najkrajšem času zaključena. GUUIKS nas je v odzivnem poročilu seznanil, da so bila navedena obnovitvena dela 8. marca res tudi zaključena. Bivalni prostor 131 bi bil zaradi umazanih sten potreben pleskanja, v skupnem prostoru 202 pa je odstopal pod. V bivalnem prostoru številka 221 smo opazili, da sta na posteljah nameščeni samo peni (brez prevleke). Predlagali smo, da se navedene pomanjkljivosti čim prej odpravijo. GUUIKS je pojasnil, da bo ZPMZ in KZ Celje v letu 2010 opravil pleskanje v vseh prostorih, v katerih bivajo obsojenci, med drugim tudi v sobi št. 131 in da se bo saniralo tudi talno oblogo v skupnem prostoru št. 202. Do našega predloga, da se ležalni peni zamenja z ustreznimi žimnicami, se GUUIKS ni posebej opredelil.

Med obiskom smo slišali pritožbe večih pripornic glede gibanja na svežem zraku. Zavod naj bi jim omogočal sprehode vedno le na malem dvorišču (tek na njem je praktično nemogoč), prav tako naj jim ne bi bila omogočena uporaba fitnesa. Pritoževale so se tudi, da jim je sprehod na svežem zraku v večini primerov omogočen le v zgodnjih jutranjih urah, tj. ob sedmih. Od poveljnika smo sicer prejeli pojasnila, da plan sprehodov izdeluje vodja pripora in naj bi »rotiral«, tako da sprehodi naj ne bi bili vedno le ob sedmih zjutraj, vendar smo kljub vsemu predlagali, da se preuči možnosti, da bi tudi pripornice lahko vsaj občasno za sprehode uporabljale večje sprehajališče. Zgolj manjše število (v tem primeru) pripornic po mnenju DPM ne more biti razlog za slabše pogoje bivanja na svežem zraku, kot jih imajo ostali. Prav tako smo predlagali, da se pripornicam vsaj občasno omogoči uporaba fitnes sobe. GUUIKS se je odzval z ugotovitvijo, da pritožbene navedbe pripornic niso povsem točne. Po podatkih, ki jih je zbral, so se v mesecu februarju 2010 pripornice na zavodskem dvorišču sprehajale po sedmi uri zjutraj le dvakrat, medtem ko so v ostalih dneh na sprehod odhajale po deveti uri, kar v 24 primerih pa so bivanje na prostem odklonile. Prav tako  pripornice pred in po nadzoru DPM v ZPMZ in KZ Celje naj ne bi kazale velikega zanimanja za uporabo sobe za fitnes. GUUIKS je sicer ocenil, da bi ZPMZ in KZ Celje z ustrezno organizacijo bivanja zaprtih oseb na prostem pripornicam vsaj občasno lahko omogočil bivanje na velikem zavodskem dvorišču, s čemer bi jim vsaj delno zagotovil pogoje za rekreacijo kot jih imajo priporniki.

Pohvalili smo lahko, da ZPMZ in KZ Celje na podlagi vloge zaprtih oseb, ki imajo manj obiskov oziroma, če obiskovalci prihajajo iz oddaljenih krajev, omogoča obiske daljši čas oziroma celo izven terminov, predvidenih za obiske. Že ob prejšnjem obisku pa smo predlagali, da se preučijo možnosti preureditve prostorov za obiske. Žal smo takrat prejeli pojasnilo, da to v obstoječi zgradbi ni mogoče. Tudi ob tokratnem obisku smo od zaprtih oseb prejeli veliko pritožb, ki so se nanašale na obiske. Pri tem so se večinoma pritoževale, da kljub temu, da imajo obiske brez nadzora, to v zavodu praktično ni mogoče izvesti, saj je pravosodni policist vedno prisoten. Več jih je izpostavilo, da morajo biti v primeru, da se za obiske uporablja sobo, v katero je vhod iz dvorišča zavoda, vrata sobe za obiske med samim obiskom odprta, saj je v tem primeru pravosodni policist pri vhodnih vratih dvorišča, kolikor pa se vrata sobe za obiske zaprejo (to je predvsem v zimskem času), pravosodni policist vstopi v prostor in je tam ves čas obiska, tudi v primerih nenadzorovanih obiskov. DPM meni, da s takšnim načinom dela pravosodnih policistov nenadzorovani obiski, ki naj bi bili izven slušnega polja pravosodnega policista, izgubijo svoj namen in dejansko postanejo nadzorovani. Zaradi navedenega smo ponovno predlagali, da se preuči možnosti drugačne izvedbe nenadzorovanih obiskov. S tem našim predlogom je GUUIKS v celoti soglašal. Tudi po njegovem prepričanju je ugodnost nenadzorovanega obiska, ki obsojencu in obiskovalcu ne omogoča, da med seboj komunicirata izven slušnega polja pravosodnega policista, nesmiselna. Zato je tozadevne pritožbe, ki so jih obsojenci posredovali DPM, ocenil za  povsem utemeljene. Ob tem je zavzel stališče, da ZPMZ in KZ Celje sicer nima optimalnih prostorskih pogojev za izvajanje obiskov, vendar bi bilo z ustrezno reorganizacijo obiskov verjetno možno nenadzorovane obiske izvajati ločeno od nadzorovanih, saj ima zavod na malem notranjem dvorišču na razpolago dve sobi za obiske. K temu je še dodal, da se v ZPMZ in KZ Celje po hišnem in dnevnem redu obiski izvajajo ob sobotah in nedeljah od 8:00. do 17:00. ure, zato bi bilo v tem terminu verjetno mogoče primerno organizirati obiske posebej za tiste obsojence, ki jim je zavod podelil ugodnost nenadzorovanega obiska.

Tudi ob tokratnem obisku smo ugotovili, da žal dela le malo, tj. pet, pripornikov. GUUIKS je v tej zvezi zavzel stališče, da ZPMZ in KZ Celje delo pripornikom omogoča v okviru realnih prostorskih možnosti ter prostih delovnih mest in da mora pri tem upoštevati tako razloge varnosti, kakor tudi uspešno izvedbo kazenskega postopka. Po njegovih pojasnilih podobno kot v drugih zavodih, tudi v tem zavodu relativno veliko število pripornikov ne izraža interesa za delo oziroma delo na ponujenih delovnih mestih zavračajo. Stanje glede zaposlenih zaprtih oseb se je sicer izboljšalo, saj je bilo zaposlenih skupno 32, od tega 11 iz zaprtega oddelka. Direktorica je ob tem pojasnila, da ZPMZ in KZ Celje še vedno lahko zagotovi delo vsem zaprtim osebam, ki želijo delati in so za delo sposobni, kar smo pohvalili.

Pohvalili smo lahko tudi, da ZPMZ in KZ Celje omogoča izobraževanje 14 obsojencem. Zavod je v letu 2009 v sodelovanju z Ljudsko univerzo Celje in Žalec zaprtim osebam omogočal razgovore z njunimi delavci pri pomoči iskanja zaposlitve, pri čemer so dobile tudi priročne zgibanke na temo vseživljenjskega izobraževanja. Po drugi strani smo ugotovili, da noben izmed pripornikov ni bil vključen v kakršnokoli obliko izobraževanja. V zvezi s tem je GUUIKS pojasnil, da je izobraževanje pripornikom omogočeno na enak način kot obsojencem in da Ljudski univerzi Celje in Žalec izvajata poklicno svetovanje in pripravo za vključitev v nadaljnjo izobraževanje tudi za pripornike. Poudaril je, da je število v izobraževanje vključenih pripornikov odvisno predvsem od njihovih potreb in da je pri tem treba upoštevati tudi neopredeljen čas pripora, ki otežuje načrtovanje izobraževanja. To, da v času obiska DPM ni bil nihče od pripornikov vključen v izobraževanje, je ocenil zgolj kot naključje. Ob tem je še primeroma navedel, da je v letu 2009 pripornica v času trajanja pripora uspešno opravila manjkajoče izpite in maturo na Srednji zdravstveni šoli Celje, dva pripornika pa sta uspešno opravljala izpite v programu šolanja za trgovca.

Tokrat pritožb nad pripravljeno hrano skoraj ni bilo. Ponovno pa smo od zaprtih oseb slišali pritožbe, da pri obrokih občasno ne dobijo jedilnega noža, čeprav bi bil potreben. V kuhinji smo lahko ugotovili, da je jedilnega pribora, vključno z noži, dovolj. GUUIKS je soglašal z našim opozorilom, da bi bilo zaprtim osebam potrebno ob obrokih nuditi ustrezen jedilni pribor. ZPMZ in KZ Celje naj bi tako kuharje inštruktorje že opozoril, da morajo poskrbeti, da bodo zaprte osebe pri obrokih hrane vedno dobile pripadajoči jedilni pribor. Zaprte osebe so se tudi precej pritoževale čez razdeljevanje kruha. Ta naj bi bil v večji posodi, iz nje pa naj bi ga jemale same. To se jim ni zdelo primerno, saj naj bi nekatere zaprte osebe kose kruha pri tem prebirale. V tej smeri smo predlagali, da zavod zagotovi, drugačno razdeljevanje kruha oziroma, da naj se ga deli tako, da ga zaprte osebe ne bi same izbirale. Po zagotovilih GUUIKS se je ZPMZ in KZ odločil, da bo pri serviranju obrokov hrane zaprtim osebam delil kruh kuhar, ki bo moral obvezno uporabljati ustrezne rokavice.

Garderobni prostor kuhinje, kjer svoja oblačila shranjujejo zaprte osebe, ki delajo v kuhinji, so nameščene stare in večinoma poškodovane kovinske garderobne omarice. Zaposleni inštruktor v kuhinji za garderobo uporablja manjši prostor, ki se nahaja v delu, kjer se pripravlja hrana. Taka ureditev se nam ni zdela ustrezna, zato smo predlagali, da se preuči možnost zamenjave garderobnih omaric oziroma določi drug prostor, namenjen garderobi. GUUIKS je zavzel stališče, da predlagana preureditev garderobnih prostorov in zamenjava pohištva ni tako nujna, da bi bilo potrebno to prednostno urejati in to podprl za navedbo, da Zavod za zdravstveno varstvo v Celju, ki vsake tri mesece opravlja sanitarni pregled kuhinjskega bloka, doslej še ni imel pripomb na garderobo in opremo v teh prostorih. Pojasnil je, da bi bila ureditev garderobe tako za obsojence, kakor tudi za inštruktorje, ki delajo v zavodski kuhinji, smotrna le ob sočasni adaptaciji vseh kuhinjskih in spremljajočih prostorov, za to pa bi bila potrebna večja finančna sredstva, ki pa niso zagotovljena.

Tako kot v večini ostalih zavodov, tudi v ZPMZ in KZ Celje terapijo delijo pravosodni policisti. Ponovno smo poudarili, da to ni ustrezno, saj delitev terapije ni delo njihove službe, in predlagali, da se ponovno preučijo možnosti o še dodatni zaposlitvi medicinske sestre. GUUIKS je pojasnil, da je neustrezno prakso delitve zdravil izpostavil na nedavnem sestanku s predstavniki Ministrstva za zdravje in pozval k doslednemu izvajanju normativov iz Aneksa št. 6 oziroma priložil svež posnetek stanja potreb po timih zdravnikov in ordinacijskih časih na posamezni lokaciji. Dogovorjeno je bilo, da bo na osnovi posredovanih podatkov pripravljen nov aneks. V tem primeru bi na posameznih lokacijah in seveda tudi v ZPMZ in KZ Celje lahko zagotovili več in večjo prisotnost medicinskih sester ter s tem tudi prenos razdeljevanja zdravil na medicinsko osebje.

Kot je pojasnil tudi GUUIKS je bil s podpisanim Protokolom za izvajanje nalog, ki izhajajo iz 22. točke prvega odstavka 15. člena in nalog iz 24. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - po noveli ZZVZZ-K (Uradni list RS, št. 76/08) s 1. 1. 2009 uveden nov status zavarovancev v obveznem zdravstvenem zavarovanju, in sicer pripornikom, ki niso zavarovanci iz drugega naslova do trenutka nastopa pripora oziroma jim zavarovanje preneha v času pripora ter obsojencem na prestajanju kazni zapora, mladoletniškega zapora, mladoletnikom na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, osebam, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ter obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola in drog. Zavezanec za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovance iz 22. točke prvega odstavka 15. Člena ZZVZZ je GUUIKS. Za kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena ZZVZZ pa sredstva zagotovi Ministrstvo za zdravje. Na podlagi 71. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2008 je bil sprejet še Aneks št. 6 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2008, s katerim je bila narejena razdelitev timov po zdravstvenih domovih in njihovi ordinacijski časi. Regionalni zdravstveni domovi so tako od 1. 1. 2009 izvajalci zdravstvenega varstva za prej navedene kategorije zaprtih oseb. Določeno je bilo, da izvajanje zdravstvenega varstva na primarni ravni za zavod Celje prevzame Zdravstveni dom Celje. Prehod na nov način izvajanja zdravstvenega varstva zaprtih oseb je v praksi odprl številna vprašanja in probleme. GUUIKS je z njimi sprotno seznanjen. Z dobrim sodelovanjem z zavodi, zdravstvenimi domovi, Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje poskuša na sistemski ravni odpravljati morebitne težave.

Direktorica je izpostavila, da se pojavljajo težave pri urejanju zavarovanja za pripornike in za osebe na prestajanju uklonilnega zapora. Status teh oseb namreč ni izenačen s statusom drugih zaprtih oseb, za katere je zavod takoj po nastopu kazni zapora dolžan urediti zdravstveno zavarovanje (odjava in prijava na zavarovalni podlagi 056). Pri zavarovanju pripornikov v praksi avtomatizma kot pri obsojencih ni, saj morajo za odjavo poskrbeti sami priporniki, ker jih šele potem lahko zavod prijavi (zavarovalna podlaga 057). Pojavljajo pa se tudi primeri, ko priporniku zavarovanje, katerega ima urejenega pred nastopom pripora poteče, zavod pa o tem ni obveščen in je pripornik nekaj časa brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Problemi so tudi pri pripornikih tujcih, katerim je mogoče zdravstveno zavarovanje urediti šele po pridobitvi enotne matične številke za tujca. Kot izjemen primer pa so priporniki, s statusom samostojnega podjetnika in so se znašli v stečajnem postopku. Zanje zdravstvenega zavarovanja naj ne bi bilo mogoče urediti. Osebe na prestajanju uklonilnega zapora sploh niso navedene v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To pomeni neposredno plačevanje zdravstvenih storitev za osebe na prestajanju uklonilnega zapora iz materialnih sredstev zavoda. Na podlagi vsega navedenega smo predlagali, da se to problematiko preuči in poskuša postopek zavarovanja za pripornike in osebe na prestajanju uklonilnega zapora na ustrezen način urediti. GUUIKS je glede težav pri prijavljanju v zdravstveno zavarovanje pojasnil, da zaradi različnih situacij, ki izvirajo iz neurejenega zdravstvenega zavarovanja že na prostosti, mnogim osebam - zlasti pripornikom - ob prihodu v zavode ni možno urediti prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje (primeri: Zavodi za posameznike podajo vlogo za ureditev statusa zavarovanja pri ZZZS, ki izda potrdilo o veljavnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja. Potrdilo je veljavno do izdaje zdravstvene kartice. Na večini potrdil pa je »pravica zadržana«, kar pomeni, da že na prostosti ni bilo urejeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. V praksi pa to pomeni, da za pacienta v lekarni ni možno dvigniti zdravil na zeleni recept, ker zavarovanje ni urejeno. Pacienti, ki imajo v celoti urejeno tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje in niso, ko so bili še na prostosti, poravnali dolga do lekarne, jim ta do poravnave dolga ne izda zdravila). Glede tujcev brez urejenega zdravstvenega zavarovanja je GUUIKS pojasnil, da ZZZS prijave v sistem ne sprejme, ker oseba nima EMŠO. Zavod sproži postopek za pridobitev EMŠO, ki pa povprečno traja do 14 dni. Kot pacient v tem obdobju ne more biti deležen zdravstvene pomoči (razen nujne medicinske pomoči). Na problem prijavljanja pripornikov je sicer GUUIKS opozoril na nedavnem sestanku s predstavniki Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer je bilo predlagano, da se tudi za pripornike uvede enak dostop do zdravstvenega zavarovanja kot za obsojence. Glede na to, da v podpisani protokol niso bili zajeti uklonilno zaprti, je v.d. generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij na kolegiju 3. novembra 2009 izdal sklep, da se zdravstvene storitve in zdravila za zaprte osebe, ki nimajo pokritega zdravstvenega zavarovanja s prispevki, do nadaljnjega oziroma do ustrezne zakonske rešitve plačujejo iz postavke materialnih stroškov.

Kajenje je v obsojeniškem delu dovoljeno v skupinski sobi, ki je namenjena za kadilce, v sobah pa je prepovedano. ZPMZ in KZ Celje ima oddelek brez drog, na katerem je bilo v času obiska nameščenih osem zaprtih oseb. V času obiska je imelo težave z drogo 19 zaprtih oseb, pet jih je bilo vključenih v metadonsko terapijo, en pa v terapijo s suboxonom. Urinski testi se še vedno opravljajo na enak način, kot je bilo ugotovljeno ob zadnjem obisku (potekajo v skladu z veljavnim navodilom), vendar pa ob tokratnem obisku od zaprtih oseb pritožb glede tega nismo slišali. Pohvalili smo sodelovanje ZPMZ in KZ Celje z zavodom VIR, iz katerega enkrat tedensko prihaja v zavod strokovni delavec in vodi skupine za odvisnike.

Na razumnost in zmernost uporabe prisilnih sredstev ali ukrepov, ki posegajo v pravice zaprtih oseb v primeru kršitve pravil hišnega reda in discipline je kazal podatek, da v letu 2010 prisilna sredstva še niso bila uporabljena, v letu 2009 pa so bila uporabljena le v 11 primerih. Tudi odstranitev (izločitev) v posebni prostor (236. člena ZIKS-1) v letu 2010 še ni bilo, iz evidence za leto 2009 pa smo razbrali, da je bilo takšnih izločitev le osem. Posebej varovanega oddelka po določilih 206. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v ZPMZ in KZ Celje ni. Med obiskom tudi s strani samih zaprtih oseb nismo slišali pripomb glede odnosa pravosodnih policistov do zaprtih oseb. DPM je priporočil, da zaposleni poskušajo takšen odnos oziroma vzdušje obdržati tudi v prihodnje. V tej zvezi je GUUIKS poudaril, da pri spremljanju dela omenjenega zavoda z zaprtimi osebami tudi sam ugotavlja, da se vodstvo in osebje nenehno trudita, da je postopanje in ravnanje z zaprtimi osebami v mejah zakonitosti, da se pri tem spoštuje človekove pravice ter da se prizadeva za humano postopanje z njimi.