Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (v nadaljevanju: DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, brez predhodne najave, 16. 12. 2009 obiskal Dom upokojencev Kranj (v nadaljevanju: DUK). Glavni namen obiska je bil preveriti ravnanje z osebami, nastanjenimi na varovanem oddelku DUK.

DUK je bil ustanovljen leta 1973 in razpolaga z 210 posteljami, od tega je 120 enoposteljnih in 45 dvoposteljnih. Sprejemajo zlasti prebivalce Mestne občine Kranj, pa tudi občane sosednjih občin. Stalno je polno zaseden, med stanovalci prevladujejo ženske. V času našega obiska je bilo le 35 stanovalcev moškega spola. Čakalna doba za sprejem v DUK je od 4 do 5 let. Razlog za tako dolgo čakalno dobo je nedvomno dejstvo, da DUK pokriva območje z veliko prebivalci. Za izjemni prioritetni sprejem se ob vsakem posameznem primeru dogovarjajo s Centrom za socialno delo. Za začasno nastanitev in oskrbo (do tri mesece) tistih oseb, ki potrebujejo nujen sprejem je namenjenih sedem postelj. V času začasne nastanitve se oceni socialno stanje posameznika ter potrebo po sprejemu in stalni namestitvi v dom. Čakalna doba za sprejem na varovani oddelek je (trenutno) nekoliko krajša kot za ostale oddelke, saj se pogosto poiščejo rešitve tudi kje drugje. Kar nekaj sprejemov na varovani oddelek je izpeljanih tudi v okviru premestitev znotraj posameznih oddelkov samega DUK. Imajo komisijo za sprejem, ki tudi odloči o namestitvi na varovani oddelek ali za premestitev na varovani oddelek. Pri namestitvi na varovani oddelek imajo prednost stanovalci DUK. Kljub pomislekom ob ustanovitvi varovanega oddelka, vodstvo DUK sedaj ocenjuje, da je bila to dobra odločitev. Na ta način se je tudi odpravila nestrpnost drugih stanovalcev do oseb z diagnozo demence. Opažajo, da so tudi svojci nameščenih na varovani oddelek izredno zadovoljni z obravnavo in varnostjo stanovalcev na tem oddelku.

V DUK je 138 zaposlenih. V pomoč na domu (storitev vsebuje opravila, ki so v neposredni povezavi oziroma, ki se nanašajo na upravičenca in njegovo najožje življenjsko okolje - – gospodinjska pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov) je skupaj z vodjo vključenih 32 oskrbovalk.

Kapaciteta varovanega oddelka je 21 stanovalcev. Devet sob je dvoposteljnih, tri pa enoposteljne. Osebe na varovanem oddelku so uvrščene v oskrbo IV. To je oskrba za osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor. Na varovanem oddelku je bila v času našega obiska nastanjena ena oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo.

Varovani oddelek se nahaja v pritličju in še edini ni bil prenovljen, se pa že načrtuje prenova celotnega oddelka. Prostori so bili sicer ob obisku čisti in primerno vzdrževani.

Vrata, ki vodijo na varovani oddelek, so z zunanje strani odklenjena, z notranje pa zaklenjena z električno ključavnico, ki jo osebje oddelka ter obiskovalci odklepajo s kartico. Ta je nameščena na podboju vrat, približno dva metra visoko. Zato jo stanovalci varovanega oddelka težje dosežejo, predvsem pa zaradi narave svoje bolezni ne morejo razumeti pomena kartice in postopka odklepanja. Sobe so razporejene vzdolž dveh hodnikov, ki vodita do večnamenskega prostora in čajne kuhinje. Hodnik, ki vodi od vrat na varovani oddelek do čajne kuhinje, je nadzorovan z video nadzorom v smeri proti vratom oddelka. Ugotovili smo, da dogajanje preko nadzorne kamere mogoče spremljati le v čajni kuhinji in sestrski sobi. Ocenili smo, da takšna ureditev ni najboljša. Predvsem ponoči, ko na oddelku ni stalno prisotnega uslužbenca, bi bilo primerno, da je prenos iz obstoječe videokamere možen tudi v sestrsko sobo. Ta je sicer povsem ob vhodu na varovani oddelek. Prav tako ni bilo mogoče nikjer opaziti opozorila (nalepke), da je oddelek videonadzorovan. DUK je v odzivnem poročilu zagotovil, da bodo že marca 2010 zamenjali celotni video nadzorni sistem in namestili nove kamere, ki bodo imele en teden spomina. Glede našega predloga, da DUK na vidnem mestu označi, da je varovani oddelek (oziroma del oddelka) pod videonadzorom in s tem zagotovi spoštovanje določbe 74. in 75. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo), pa smo prejeli pojasnilo, da je nalepka že nameščena, vendar je zelo majhna in neopazna, zato bo tudi zamenjana.

Vsa vrata sob so imela ključavnico za zaklepanje s klasičnim ključem, z izjemo sobe št. 3, kjer smo opazili, da je na strani vrat, ki gleda na hodnik, pod kljuko nameščena ključavnica z gumbom za zaklepanje. Tako je bilo mogoče, da stanovalca z zunanje strani kdo lahko zaklene v sobo, bodisi s strani katerega od sostanovalcev, bodisi s strani osebja.  Obenem v vratih drugih sob nismo opazili ključev, kar je pomenilo, da se stanovalci v sobe ne morejo zaklepati in jih tudi drugi, morebiti po nesreči, ne morejo zakleniti vanje. Ker nam tudi ob ogledu oddelka DUK ni znal pojasniti, zakaj bi bila na omenjenih vratih potrebna ključavnica drugačne vrste, smo predlagali, da se jo zamenja. Po zagotovilih v odzivnem poročilu je bilo to takoj tudi storjeno.

V sobah, ki smo si jih ogledali, je bilo mogoče opaziti le malo osebnih predmetov stanovalcev, slik, izdelkov delavne terapije ali česa podobnega, kar bi dajalo osebno noto, so pa bila njihova vrata opremljena z imeni stanovalcev v ličnih srčkih. DPM je predlagal, da DUK razmisli o možnostih za (še) večjo individualizacijo sob, morebiti celo tako, da bi bila vrata sob različnih barv. Takšne rešitve so sprejeli na varovanih oddelkih v nekaterih domovih za starejše, ki smo jih že obiskali in nam je bilo pojasnjeno, da so z individualizacijo sob olajšali stanovalcem prepoznavanje svojih sob, posledica pa je bilo tudi manj zahajanj v tuje sobe. DUK je v odzivnem poročilu pojasnil, da je v načrtu adaptacija celotnega prizidka, v katerem se nahaja tudi varovani oddelek in da v primeru nezadostnih finančnih sredstev planirajo prav na varovanem oddelku vsaj delno prenovo sob, hodnika in skupnih prostorov.

Sobe imajo tudi balkone, vendar nanje zaradi varnostnih razlogov dostop omogočen samo v spremstvu osebja ali svojcev. Z varovanega oddelka je mogoč dostop na velik vrt. Vrata na vrt, kjer stanovalci lahko tudi kadijo, so bila ob našem obisku zaklenjena, vendar je bil razlog v slabem vremenu, saj je padal sneg in je bil vrt zasnežen. Drevesa v poletnem času dajejo veliko sence. Predlagali smo, da DUK razmisli o možnostih za (še) večjo uporabnost vrta, predvsem, kako zagotoviti boljšo dostopnost vrta v vseh letnih časih in v vsakem vremenu (morebiti s pokritjem manjšega dela vrta ob izhodu, namestitvijo klopic, miz). DUK je v odzivnem poročilu pojasnil, da imajo že pripravljen projekt za fiksni nadstrešek, ker pa načrtujejo adaptacijo celotnega prizidka, nameravajo poleti senčenje reševati z velikimi senčniki in s tem omogočiti čim večjo uporabo vrta.

V zvezi s prisotnostjo osebja na varovanem oddelku je DPM predlagal, da DUK preuči možnosti za stalno prisotnost enega delavca na varovanem oddelku v nočnem času, saj smo ugotovili, da sta takrat za cel dom zadolžena ena medicinska sestra in en bolničar-negovalec. DUK je v odzivnem poročilu zavzel stališče, da izpolnjujejo kadrovski normativ 0,17 delavcev na stanovalca, ki je določen v novem zakonu. Pojasnili so tudi, da za enkrat ne vidijo možnosti za namestitev enega delavca na varovanem oddelku v nočnem času, ker bi to pomenilo preveliko podražitev, kar pa ustanovitelj ne dovoli. Zato bodo oddelek varovali s kamero. Čeprav bi bila, kot že navedeno, nedvomno najbolj primerna rešitev stalna prisotnost vsaj enega delavca, tudi v nočnem času, na varovanem oddelku, DPM meni, da je v primeru trenutne nemožnosti za takšno kadrovsko okrepitev, nujno poleg video nadzora, zagotoviti tudi čim večjo prisotnost obstoječega osebja na varovanem oddelku tudi v nočnem času. Glede na navedbe DUK, da so stanovalci na varovanem oddelku uvrščeni v oskrbo lV in da Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev med drugim določa med kadrovskimi normativi za to vrsto oskrbe na vsakih 22 stanovalcev tudi možnost zaposlitve ene gospodinje, ene varuhinje in delovnega inštruktorja, smo nadalje predlagali, da DUK zagotovi ustrezno kadrovsko zasedbo na varovanem oddelku oziroma nas seznani z morebitnimi težavami, s katerimi se ob tem srečuje.

Ob obisku DUK nam je bilo pojasnjeno, da so po odprtju varovanega oddelka leta 2003 o osebah, ki so jih tja namestili, obveščali Okrajno sodišče v Kranju, ki je o pridržanjih odločalo skladno z določili Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V dom je prišel sodnik, skupaj z zagovornikom in zunanjih izvedencem – psihiatrom iz Begunj, ki sicer ne prihaja v DUK. Ob poteku rokov za pridržanje iz sklepov sodišča (vsi so bili izdani za eno leto), so predlagali podaljšanje pridržanja. Sodnica je predloge zavrgla. Še naprej so pošiljali obvestila o namestitvi, čeprav so s strani sodišča prejeli vprašanje, zakaj obvestila sploh (še) pošiljajo. Prepričani so namreč bili, da je to njihova obveznost, obveznost pošiljanja jim je naložila tudi socialna inšpekcija. V fazi sprejemanja Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) so sodišču še vedno pošiljali obvestila, praksa sodišča pa se ni spremenila. Ob pričetku uporabe zakona pa obvestil niso poslali, saj so čakali na navodila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Ur. list RS, št. 97/2009) je končno prišel v veljavo in pojasnjeno nam je bilo, da bodo sedaj za vseh 21 stanovalcev na sodišče poslali obvestila in predlagali podaljšanje namestitve. Od pričetka uporabe ZDZdr so na varovani oddelek sprejeli dve osebi. Ena je v tem času umrla, drugo pa so avgusta sprejeli iz Doma upokojencev Idrija. Sodišča niso obvestili niti pred, niti po sprejemu teh oseb. S strani Doma upokojencev Idrija  tudi niso dobili podatka, ali je bila oseba tam nameščena z odločbo sodišča. Stališče DPM je,  da je bilo ravnanje DUK v tem primeru napačno in v nasprotju z ZDZdr. Predlagali smo, da DUK v Domu upokojencev Idrija nemudoma poizve, ali je bila sprejeta oseba nameščena s sklepom sodišča in do kdaj je sodišče namestitev dovolilo, kolikor pa bi se izkazalo, da ni bila, pa naj DUK o namestitvi nemudoma obvesti sodišče. DUK je v odzivnem poročilu pojasnil, da so že dobili informacijo, da je gospa sama izrazila željo po namestitvi na varovanem oddelku Doma upokojencev Idrija, zato sodišča niso obveščali. DUK je o njeni namestitvi obvestil sodišče, postopek je sodišče že izpeljalo.

DUK je glede uporabljanja ZDZdr tudi izpostavil vrsto vprašanj. Tako ne vedo, kdo bo kril stroške postopka, bojijo se, da bo njihovo plačilo sodišče naložilo njim kot predlagatelju. Kot problem vidijo tudi vodenje evidenc in spoštovanje zakonskih rokov. Posebna težava je počasno odločanje sodišč, še posebej pa dejstvo, da mora sodišče o sprejemu odločiti pred namestitvijo osebe na varovani oddelek. Ta čas imajo prazno posteljo, želeli pa bi, da bi se postelja takoj zapolnila. Že ob samem obisku smo pojasnili določila zakona (predvsem smo opozorili na smiselno razlago 51. člena ZDZdr) in opozorili, da vprašanje plačila stroškov ne sme biti razlog, da DUK ne izpolni svoje zakonske dolžnosti in sodišča ne obvešča pred sprejemom osebe na varovani oddelek (75. do 79. člen ZDZdr). Takšno ravnanje DUK je bilo še toliko bolj nerazumljivo zaradi dejstva, da se je ZDZdr začel uporabljati šele eno leto po njegovi uveljavitvi. Torej je DUK imel dovolj časa, da se o morebitnih dilemah posvetuje s pristojnim ministrstvom ali sodiščem in se ustrezno pripravi na pričetek uporabe zakona in obveznosti, ki jih je ta za DUK prinesel glede sprejema in obravnave oseb na varovanem oddelku. Zato smo predlagali, da DUK o osebah, ki so nameščene na varovanem oddelku brez soglasja, nemudoma obvesti sodišče in tudi v prihodnje ravna skladno z določili ZDZdr. DUK je v odzivnem poročilu pojasnil, da so sodišče že obvestili o vseh osebah, nameščenih na varovanem oddelku. Postopek je že zaključen, dne 3. 2. 2010 so prejeli sklep o namestitvi vseh stanovalcev na varovanem oddelku. Postopki so zahtevni, zato bi bilo po mnenju DUK smiselno tudi s strani DPM opozoriti na spremembo zakonodaje, da bi bil sklep sodišča trajen in ne le za eno leto. Opozorilo DUK smo ocenili za smiselno in tehtno. V postopku priprave ZDZdr je bil čas, za katerega sodišče lahko odloči o pridržanju osebe v socialno varstvenem zavodu daljši, in sicer dve leti. Zakaj je bil rok kasneje skrajšan in ga je sprejeti zakon omejil na eno leto, ne vemo. Menimo sicer, da sklep o trajni namestitvi v posamezni zavod morebiti ne bi bil najbolj primeren. Vsekakor pa bi bil čas pridržanja lahko daljši, kot je v primeru namestitve v bolnišnično oskrbo. Dejstvo namreč je, da je pri osebah, sprejetih na varovane oddelke socialno varstvenih zavodov, velikokrat prognoza ozdravitve slaba ali pa je celo ni mogoče pričakovati. Ob tem je treba tudi upoštevati, da zakon določa najdaljši možni čas, za katerega sodišče lahko izreče, da se nekoga pridrži. Ob ugodni prognozi, sodišče (upoštevaje nedvomno predvsem tudi mnenje izvedenca) lahko čas za katerega odredi pridržanje, primerno skrajša.

DUK kot posebno težavo vidi tudi zahtevo zakona, da je obvestilu potrebno priložiti mnenje osebnega zdravnika ali psihiatra, ki ne sme biti starejše od sedem dni. Od tedaj, ko DUK dobi vsa mnenja, do odločitve, da se posameznika sprejme na varovani oddelek, namreč lahko preteče daljši čas. Zato je mnenje o potrebni namestitvi že prestaro. V tej zvezi smo že ob samem obisku pojasnili, da glede oseb, ki so že v domu, a ne na varovanem oddelku, verjetno ne bo težav, saj bo pred obvestilom takšno mnenje podal psihiater, ki prihaja v DUK. Pri osebah, ki bodo v DUK sprejete na novo, pa bo treba svojcem pojasniti, da je edino primerna namestitev na varovani oddelek, jih seznaniti z zakonskimi določili in pozvati, da po potrebi predložijo novo mnenje.

Na varovanem oddelku smo opazili na oglasni deski pritrjenih več pisem. Ko smo na to opozorili, so predstavniki DUK ugotovili, da se en sklop pisem nanaša na stanovalca, ki je že umrl, ostalih pa ni nihče prevzel. Stališče DPM je, da tak način vročanja pisanj ni primeren in ne omogoča zadostne varnosti pisemskih pošiljk. Ostali stanovalci, pa tudi zaposleni in obiskovalci stanovalcev, se namreč lahko seznanijo z vrsto pisemske pošiljke, včasih pa hote ali nehote tudi z njeno vsebino. DUK smo predlagali, da naj poizkuša najti primernejši način za vročanje pisanj. Morebiti bi bilo najbolje, da se pisanja stanovalcem vročijo takoj, ko jih poštar prinese. Če to ni možno (zaradi začasne odsotnosti stanovalca ali nezmožnosti, da bi razumel pomen pošiljke), pa se pošta shrani v varovani predalčnik stanovalca ali pri npr. receptorju in se na oglasno desko pripne le obvestilo o čakajoči pošti. Hkrati smo predlagali, da DUK zagotovi, da se po smrti stanovalca prejete poštne pošiljke nemudoma prepošljejo oziroma na drug primeren način izročijo svojcem. V odzivnem poročilu je DUK navedel, da se vročanje pošte stanovalcem izvaja v njihovih sobah. V primeru smrti stanovalca se pošta pošlje svojcem oziroma skrbniku, razen v primerih, ko stanovalec ni imel svojcev. Nikjer pa ni bilo pojasnjeno, zakaj so bila v konkretnem primeru pisma stanovalcev pripeta na oglasno desko varovanega oddelka. Zato smo še enkrat ponovili predloge, ki smo jih glede ravnanja s pisemskimi pošiljkami, že podali. 

Na varovanem oddelku nismo nikjer opazili liste pravic stanovalcev varovanega oddelka, ki jih določa Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), hišnega reda ter nabiralnika za pritožbe. Ob obisku nam je bilo sicer pojasnjeno, da je lista pravic stanovalcev objavljena na glavni oglasi deski doma, vendar je tam nismo zasledili. Kljub temu, da gre na varovanem oddelku za specifično skupino stanovalcev, zaradi česar je verjetnost, da bo kakšen stanovalec varovanega oddelka oddal pisno pritožbo majhna, je prav, da se tudi njim omogoči oddaja pritožbe v nabiralnik. Zato DPM vselej predlaga, da se namesti nabiralnik za pritožbe tudi na varovani oddelek in tudi tokrat je bilo temu tako. Pravice stanovalcev in hišni red bi morala biti vsebovana tudi v zloženki, ki bi jo stanovalec prejel pred namestitvijo na varovani oddelek. DUK sicer ima lično zloženko Hišni red oziroma informacije in pravila, ki naj bi jo po zagotovilih izročili vsakemu ob sprejemu, vendar v tej zloženki niso bile navedene pravice stanovalcev varovanega oddelka. Zavzeli smo stališče, da bi bilo primerno, da bi DUK pripravil posebno zloženko, kjer bi bile navedene posebnosti varovanega oddelka, izročal pa je ne bi le osebam, ki bi bile sprejete neposredno na varovani oddelek, temveč tudi tistim stanovalcem, ki bi bili nanj premeščeni. V odzivnem poročilu je DUK navedel, da stanovalci na varovanem oddelku sami niso zmožni pisati pritožbe ali izraziti svojega mnenja pisno, zato nabiralnik na varovanem oddelku ne bi imel svoje funkcije. Svojci pritožbe lahko oddajo v nabiralnik ob recepciji. Prav tako po prepričanju DUK lista pravic stanovalcev na varovanem oddelku ne bi imela svoje funkcije. Menijo, da je bolj smiselna objava pravic stanovalcev na skupni oglasni deski v avli doma, tam je dostopnejša in primernejša. DPM se zaveda, da stanovalci na varovanem oddelku največkrat res ne bodo sposobni zapisati in v nabiralnik oddati svoje pritožbe, vendar obenem menimo je navedba, da stanovalci sami niso sposobni napisati pritožbe, vseeno preveč pavšalna. Varuh je v preteklosti že prejel pisne pobude, ki so jih napisale osebe na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda. Tudi ob obiskih, ki jih Varuh skupaj z nevladnimi organizacijami opravlja v izvajanju funkcij DPM, smo se na varovanih oddelkih socialno varstvenih zavodov že srečali z osebami, ki so svoje misli, občutja in spomine, smiselno in povezano, zapisale. Zato naš predlog tudi ostaja enak. Strošek postavitve nabiralnika za pritožbe na varovanem oddelku bi bil minimalen in četudi morebiti v tem trenutku na oddelku ni stanovalca, ki bi bil sposoben pritožbo (ali seveda pohvalo) zapisati, bo morebiti na oddelek tak stanovalec sprejet v prihodnosti. Nedvomno je tudi prav, da DUK seznam pravic stanovalcev objavi tudi izven varovanega oddelka, vendar je ZDZdr jasen. V drugem odstavku 16. člena določa, da socialno varstveni zavod na vidnem mestu objavi seznam pravic, ki jih ima stanovalec po ZDZdr, in hišni red. Seznam vsebuje tudi službene naslove in telefonske številke zastopnikov, zadolženih za območje, na katerem deluje socialno varstveni zavod. Gre za zapis pravic, ki jih ima oseba z duševno motnjo, to pa so (predvsem) tudi stanovalci na varovanem oddelku. Ker se stanovalec takšnega oddelka z zapisom pravic, objavljenem izven oddelka, ne more seznaniti oziroma se vsaj težje seznani, mora biti tak seznam nujno objavljen na varovanem oddelku. Zato smo ponovno predlagali, da DUK svojo zakonsko dolžnost izpolni in nas o tem tudi posebej pisno seznani. Kot nam je sporočil DUK, se mu zdijo posebne zloženke za varovani oddelek, kjer bodo opisani pogoji in bivanje na varovanem oddelku in bodo informativnega značaja, dobra ideja in jo bodo čim prej realizirali.

V DUK imajo kapelico. Vsak petek se srečujejo molilne skupine, kjer pa stanovalci iz varovanega oddelka ne sodelujejo. DPM je predlagal, da DUK preveri interes stanovalcev na varovanem oddelku za sodelovanje v molitvenih skupinah in jim ob izraženi želji sodelovanje omogoči. DUK je v odzivnem poročilu pojasnil, da stanovalci na varovanem oddelku niso sposobni prisostvovati molitveni skupini, saj so nemirni in tako moteči za ostale udeležence skupine. Če stanovalci na varovanem oddelku v okviru animacije pokažejo željo za molitev, se jim ustreže. Veliko je Jehovih prič, vendar smo bili ob obisku od vodstva DUK deležni pojasnil, da pripadniki te verske skupnosti do sedaj niso izrazili potrebe po verski oskrbi. Stanovalcev drugih veroizpovedi je malo. Na varovanem oddelku je bila pred časom ena stanovalka pravoslavne vere, a tudi ona ni izražala posebne želje po verski oskrbi. Ker v določenih primerih stanovalec morda ne bi želel biti "v nadlego" ali pa želje ne bi znal nasloviti na pravo osebo, je DPM predlagal, da DUK stanovalce pravoslavne ali druge (ne rimo-katoliške) veroizpovedi vpraša, če potrebujejo pomoč pri stikih z duhovnikom svoje vere in poleg tega preveri, če bi ti stanovalci potrebovali pomoč pri odhodu k verskim obredom ali posredovanje, da duhovnik obred opravi v prostorih doma. DUK je v odzivnem poročilu pojasnil, da stanovalcev ne sprašujejo o njihovi veroizpovedi, saj menijo, da je to njihova osebna odločitev. V primeru, ko stanovalci izrazijo željo za pomoč pri odhodu k verskim obredom, pa jim v okviru svojih zmožnosti to ponudijo. Navedel je tudi, da verniki ne-rimo-katoliške izpovedi lahko kadarkoli pridejo v stik z duhovnikom svoje vere. Namen predloga DPM, zapisanega v poročilu o obisku, ni bil izpraševanje stanovalcev o njihovi veroizpovedi. Toda če DUK podatke o veroizpovedi stanovalca ima, smo predlagali, da mu ponudi pomoč, ob navezavi stikov z duhovnikom njegove vere, po potrebi pa tudi prostor za molitveno skupino, verske obrede in podobno. Morebiti bi že v zloženki, ki jo stanovalec ob sprejemu v DUK dobi ali na oglasni deski, stanovalce veljalo obvestiti o že obstoječih verskih aktivnostih (obiski rimo-katoliškega duhovnika, molitvene skupine, maše) in jih hkrati pozvati, da se ob težavah pri uveljavljanju njihove verske oskrbe, obrnejo na enega od zaposlenih.