Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik, prosilec za mednarodno zaščito v RS, ki je navedel, da mu ob sprejemu prošnje za mednarodno zaščito niso zagotovili uradnega prevajalca za paštu jezik, temveč je kot prevajalec sodeloval drugi prosilec za mednarodno zaščito. Pobudnik je navedel, da takšnega načina prevajanja ni upal zavrniti, da ne bi iz tega razloga zaustavili postopka.
Varuh je najprej opravil vpogled v spis omenjenega pobudnika pri Sektorju za mednarodno zaščito, Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in ugotovilO, da navedbe pobudnika držijo. Nadalje je Varuh MNZ pozval, da podajo pojasnilo za takšno postopanje. MNZ je pojasnil, da so omenjenemu pobudniku ter še dvema prosilcema za mednarodno zaščito prošnjo za mednarodno zaščito sprejeli s pomočjo paštunsko govorečega prosilca, nastanjenega v Azilnem domu. Le-ta je v postopku sodeloval s tolmačenjem iz paštunskega jezika v farsi jezik. V zvezi z navedenim je MNZ poudaril, da so bili v postopku sprejema prošnje sprejeti samo osnovni podatki o prosilcu ter nekaj osnovnih vprašanj, nadalje pa so bili prosilci pozvani, da podrobnejše razloge opišejo v lastnoročni izjavi v paštunskem jeziku, pri čemer je uradna oseba prosilcu razložila, kaj naj lastnoročna izjava vsebuje. Vsi trije prosilci so bili pred postopkom seznanjeni, da bo v postopku s tolmačenjem sodeloval prosilec za mednarodno zaščito, s čimer so se strinjali. MNZ je prosilca, ki je v postopku sodeloval s tolmačenjem iz paštunskega v farsi jezik, pred vsakim postopkom posebej seznanil z njegovo vlogo v postopku, posebej z zaupnostjo postopka. Vsi trije prosilci so imeli v postopku sprejema prošnje tudi pooblaščence, ki na način tolmačenja niso imeli pripomb. Nadalje je MNZ navedel, da je šlo v primeru paštunsko govorečih prosilcev za mednarodno zaščito za izjemo pri načinu tolmačenja, razlog za takšen način tolmačenja pa je bil, da v tistem času niste imeli na razpolago tolmača za paštunski jezik.
Takšnega načina tolmačenja naj bi se poslužili izključno zato, ker je na sprejem
popolne prošnje za mednarodno zaščito vezana pridobitev statusa prosilca za mednarodno zaščito, s tern pa tudi pravic, ki jih imajo prosilci za mednarodno zaščito.
Varuh je mnenja, da takšno postopanje v postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito ni bilo zakonito, saj Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) v členih od 10 do 12 natančno določa, kdo je lahko tolmač ter izjeme od izbire tolmačev. ZMZ nikjer ne predvideva možnosti, da lahko kot tolmač v postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito sodeluje prosilec za mednarodno zaščito. ZMZ med izjemami ne predvideva te možnosti, predvideva pa možnost zaprositi za pomoč pri tolmačenju drugo državo članico Evropske unije, ki pa se je MNZ, glede na svoje navedbe, ni poslužil. Varuh je ob tem dodal, da pomoč pri tolmačenju ponuja tudi European Asylum Support Office (v nadaljevanju: EASO), ki je bila ustanovljena z namenom nudenja pomoči v postopkih mednarodne zaščite med državami članicami Evropske unije.
Varuh je mnenja, da je bila pobuda utemeljena ter priporoča, da se v podobnih primerih uporabi možnosti, ki jih omogoča ZMZ. Za omenjeni primer pa je Varuh mnenja, da podatki prejeti s takšnim načinom prevajanja ne bi smeli imeti nikakršnega vpliva na končno odločitev v zadevi, saj je šlo za nezakonito postopanje v postopku. Dejstvo, da se je prosilec za mednarodno zaščito strinjal s takšnim načinom prevajanja, pa po Varuhovem mnenju ne more opravičiti nezakonitega postopanja v omenjenem postopku, saj ima to lahko za posledico kršitev pravice do enakosti pred zakonom ter pravice do enakega varstva pravic. 5.2-38/2012
