Državni preventivni mehanizem je 8. 4. 2024 opravil nenapovedani tematski obisk treh oddelkov pod posebnim nadzorom v Psihiatrični bolnišnici Idrija (PB Idrija). Članici DPM sta na obisku preverili (predvsem) okoliščine v zvezi z uporabo posebnih varovalnih ukrepov (PVU) – ukrepov, ki jih uporabijo zaradi omogočanja zdravljenja pacientov ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja pacientov, kadar je ogroženo njihovo življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njihovo zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzročajo hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom. Ti ukrepi se lahko na oddelkih pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah izvajajo skladno z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr).
ZDZdr ureja dva PVU in sicer telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora. V PB Idrija izvajajo (le) telesno oviranje s pasovi, pri čemer izvajajo telesno oviranje s Segufix pasovi v posteljah kot PVU, izvajajo pa tudi telesno oviranje s trebušnim pasom s perinealnim delom v počivalnikih oziroma foteljih z namenom zagotavljanja varnosti pacientom oziroma preprečevanja padcev (t.i. varovalni ukrep).
Članici DPM sta v pogovoru z zaposlenimi oziroma pacienti, ki so se v času obiska zdravili na oddelkih pod posebnim nadzorom, vpogledom v dokumentacijo o izvajanju (posebnih) varovalnih ukrepov in ogledom prostorom preverili, kako pogosto v PB Idrija izvajajo (posebne) varovalne ukrepe in koliko povprečno trajajo, kakšni so prostori, v katerih jih izvajajo, kako poteka izvedba in kakšna je obravnava pacienta med ukrepom, kakšne pritožbene poti so na voljo pacientom, preverili sta tudi, ali in kakšne dokumente je PB Idrija sprejela v zvezi z izvedbo (posebnih) varovalnih ukrepov oziroma kako v bolnišnici evidentirajo izvedbo te ukrepe ter druge pogoje in okoliščine v zvezi z njihovo uporabo z namenom podaje priporočil za izboljšanje stanja.
Članici DPM sta ugotovili, da PB Idrija posveča posebno skrb izvajanju (posebnih) varovalnih ukrepov in nadzoru nad izvajanjem teh ukrepov. Ugotovili sta tudi, da je bolnišnica uresničila nekatera priporočila, podana ob prejšnjih obiskih DPM, nekatera druga priporočila pa ostajajo neuresničena.
Že ob prejšnjih obiskih PB Idrija je DPM menil, da (lahko) gre pri telesnem oviranju pacienta v fotelju za podoben ukrep kot je PVU in je zato podal mnenje, da je tudi v primeru takšnega oviranja treba spoštovati določbe 29. člena ZDZdr, ki veljajo za PVU, pacientom pa v času oviranja zagotavljati zasebnost. DPM je hkrati s svojimi ugotovitvami in priporočili v preteklosti večkrat izpostavil tudi, da se strinja s posameznimi navedbami in pomisleki PB Idrija oziroma opozorili, da gre predvsem v primeru starostnikov (z demenco), za poseben položaj. Ob tem je poudaril, da se mora do izvajanja telesnega oviranja s pasovi v počivalniku v skupnih prostorih, ki glede na zakonsko opredelitev pomeni PVU oziroma do delitve med tako imenovanimi varovalnimi ukrepi in PVU, opredeliti predvsem stroka in podati svoje stališče in ustrezne usmeritve, ukrep pa natančneje urediti tudi zakonodajalec.
Ob tokratnem obisku PB Idrija je DPM ugotovil, da ob izvedbi telesnega oviranja v počivalnikih v bolnišnici upoštevajo večino zakonskih določb, ki se nanašajo na uporabo in izvedbo PVU, pa tudi sicer bolnišnica posveča posebno skrb nadzoru nad izvajanjem (posebnih) varovalnih ukrepov. Ker lahko telesno oviranje v počivalniku po presoji DPM v nekaterih primerih vseeno neutemeljeno posega v človekove pravice oviranih pacientov oziroma njihove pravice omejuje, pa je DPM ponovil nekatera priporočila, ki jih je PB Idrija podal že ob prejšnjih obiskih.
DPM je pozval tudi Ministrstvo za zdravje (MZ) in Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo (RSK za psihiatrijo), da se opredelita do narave telesnega oviranja pacientov v psihiatričnih bolnišnicah v počivalnikih, pa tudi na stolih ali vozičkih, oviranja na posteljah z ograjicami oziroma drugih morebitnih načinov telesnega oviranja v primerjavi s PVU, kot so urejeni v 29. členu ZDZdr. MZ in RSK za psihiatrijo sta pojasnila, da je namen telesnega oviranja v počivalnikih, stolih ali vozičkih, oviranja na posteljah z ograjicami oziroma drugih morebitnih načinov telesnega oviranja drugačen kot pri PVU, in da gre za t.i. ukrepe zdravstvene nege oziroma druge varovalne ukrepe. Ti ukrepi naj bi bili namenjeni predvsem preprečevanju tveganja za padec oziroma omogočanju medicinske obravnave. Zaradi gibalne oviranosti oseb, pri katerih se uporabijo ti ukrepi, je njihova uporaba po navedbah RSK za psihiatrijo pogosto edini način, da lahko te osebe zapustijo posteljo oziroma bolniško sobo, so v družbi drugih oseb, v dnevnem prostoru oziroma skupnih oddelčnih prostorih, kar je pri določenih duševnih motnjah izjemno pomembno z vidika socializacije oziroma terapevtsko-rehabilitacijskega vidika. RSK za psihiatrijo je pojasnil tudi, da naj bi bili v novi razširjeni izdaji Priporočil in smernic za uporabo posebnih varovalnih ukrepov v psihiatriji (ki je v pripravi) opredeljeni tako PVU kot drugi varovalni ukrepi.
DPM se je po prejemu odzivov MZ in RSK za psihiatrijo, ponovno obrnil na MZ. Strinjal se je s pojasnili, da namen PVU in različnih drugih ukrepov, ki jih uporabljajo psihiatrične bolnišnice in tudi socialnovarstveni zavodi ni enak, saj to ugotavlja tudi ob obiskih teh institucij. Strinjal se je tudi, da je zagotavljanje varnosti oseb seveda upravičeni namen za uporabo takšnih ukrepov. Upravičeni namen ukrepov pa ne pomeni, da ukrepi zdravstvene nege oziroma drugi varovalni ukrepi morda ne posegajo v človekove pravice oseb oziroma jih ne omejujejo. Zato bi bilo po mnenju DPM smiselno, da se te ukrepe – predvsem njihovo opredelitev (na abstraktni ravni), pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za njihovo uporabo, evidentiranje teh ukrepov in nadzor nad njihovo uporabo – uredi v zakonu. MZ je pojasnilo, da bo stališče glede ureditve drugih varovalnih ukrepov sprejela delovna skupina za pripravo vsebinskih izhodišč in predloga sprememb in dopolnitev ZDZdr (ki je bila ustanovljena decembra 2023), ministrstvo pa bo to stališče upoštevalo pri oblikovanju zakonskih sprememb.
Več podrobnosti v zvezi s priporočili oziroma zaprosili DPM in odzivi nanje je razvidnih iz preglednice priporočil in odzivov nanje.
