Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc se je danes, 12. februarja 2025, udeležila seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti (komisija), na kateri so razpravljali o izzivih in pomanjkljivostih osebne asistence.
Institucija Varuha človekovih pravic problematiki pravice do osebne asistence posveča precej pozornosti. S pomanjkljivostmi ureditve osebne asistence se v največji meri seznanja prek pobud, ki jih prejema s strani uporabnikov osebne asistence, izvajalcev osebne asistence, osebnih asistentov in tudi oseb, pri katerih je ugotovljeno, da do osebne asistence niso upravičene. Varuh že od leta 2022 opozarja na težave pri odločanju o pravici do osebne asistence, zlasti kadar odločbe niso ustrezno obrazložene. »Obravnavamo kar nekaj pobud posameznikov, ki jim je bila odvzeta pravica do osebne asistence brez ustrezno obrazložene odločbe. V enem od teh primerov je prosilec sicer uspel priti do ocenjevalnega obrazca izvedencev, ko se je po našem nasvetu obrnil na Informacijskega pooblaščenca RS. Ponovno poudarjam, da neobrazložena odločitev že sama po sebi pomeni poseg v človekovo pravico. S stališča varovanja pravic posameznikov menimo, da bi izpolnjen Ocenjevalni obrazec za ugotavljanje upravičenosti do osebne asistence moral biti sestavni del vsake obrazložitve, zakaj je nekdo bil ocenjen, kot je bil. Ob seznanjenosti s takšnimi stališči so posamezniki lahko uspešni v postopku sodnega varstva pravic. Zadovoljni smo, da je v zadnjem obdobju prišlo do pomembnih premikov tudi s tem, ko je v postopku uveljavljanja sodnega varstva posameznikom v nekaj primerih uspelo doseči odločitev sodišča, da se odločitev v upravnem postopku zaradi neustrezne obrazložitve razveljavi. Tovrstna odločitev sodišča nas navdaja z optimizmom, da bomo morda vendarle slišani in se bo praksa odločevalcev v tem delu spremenila,« je na komisiji poudarila namestnica varuha dr. Možina Zupanc.
Varuh človekovih pravic opaža, da je še vedno veliko težav tudi z zamudami pri odločanju o pritožbah zoper odločbo o osebni asistenci. »Seznanjeni smo s primeri posameznikov, ki so več mesecev čakali na pritožbeno odločitev pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Še posebej so takšne zamude skrb vzbujajoče pri odločanju o pritožbi o pravici do osebne asistence, saj se pravice za nazaj ne da koristiti, čeprav jo posameznik potrebuje že od vložitve vloge. Takšno ravnanje in takšne zamude so po našem mnenju nesprejemljive,« je izpostavila namestnica.
Institucija Varuha je bila pred kratkim seznanjena s primerom, ko je prosilka za pravico do osebne asistence prejela mnenje, na podlagi katerega ni upravičena do storitev osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur tedensko, kljub temu, da ne zmore samostojnega življenja. Ocena o potrebi po pomoči je izhajala tako iz zdravstvene dokumentacije in mnenja pristojnega centra za socialno delo kot tudi mnenja svojcev. Na centru za socialno delo so pojasnili, da je pobudnica že vključena v storitev pomoč družini na domu v največjem obsegu, v primanjkljajih pa ji pomoč organizira mož preko prijateljev in okolice. »Pri Varuhu pogosto poudarjamo, da je pomoč svojcev in prijateljev lahko le začasna rešitev, vsekakor pa z vidika vključevanja v širše okolje, aktivnosti in dviga kakovosti življenja to ne more predstavljati dolgoročne rešitve. Zato takšne zgodbe težko razumemo. Z Zakonom o osebni asistenci smo v Sloveniji naredili izjemen korak k aktivnejšemu vključevanju invalidov v družbo, vendar tudi omenjeni primer jasno kaže, da se mora država odločiti ali bo to v praksi zares zagotovila ali pa se bo v luči financiranja ali tveganja morebitnih zlorab tega držala bolj na papirju. Mehanizmi nadzora seveda morajo delovati, a večkrat smo že poudarili, da ne na račun tistih posameznikov in posameznic, ki pomoč potrebujejo, da živijo neodvisno, aktivno, enakopravno in bolj kakovostno življenje. Država je s sistemom osebne asistence postavila standard, ki ga ne more več rušiti in nižati,« je še poudarila namestnica varuha dr. Možina Zupanc.
