Varuha človekovih pravic RS (Varuh) je Slovenska obveščevalno varnostna agencija (Sova) zaprosila za mnenje glede varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zvezi s posredovanjem arhivskega gradiva. Prosila nas je za presojo, ali bi razkritje dela arhivskega gradiva nekdanje službe državne varnosti, ki je dostopno na podlagi 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Uradni list RS, št. 30/2006), lahko ogrožalo ustavno varovane človekove pravice in svoboščine posameznikov, in sicer pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena in pravico do nedotakljivosti človekovega življenja iz 17. člena Ustave RS. Del gradiva namreč vsebuje osebne podatke oseb, tudi državljanov drugih držav, ki so sodelovale z nekdanjo službo državne varnosti in delovale tudi v korist Slovenije oziroma nekdanje skupne države Jugoslavije.
Zadevo je Varuh obravnaval v okviru pristojnosti iz drugega odstavka 9. člena Zakona o varuhu človekovih pavic (ZVarCP), po katerem Varuh obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v RS.
Na podlagi pogovorov s predstavniki Sove, gradiv, ki so nam bila posredovana na vpogled in po preučitvi določb ZVDAGA, je Varuh ocenil, da bi izvajanje tretjega odstavka 65. člena brez dodatnih varovalk lahko pomenilo poseg v ustavno varovane človekove pravice posameznikov in ogrožalo interese RS.
Varuh tudi ocenjuje, da določba tretjega odstavka 65. člena ZVDAGA ne upošteva dovolj navedenih pravic in interesov in v zvezi s tem daje prevelike pristojnosti in odgovornosti arhivskim organom, zato bi bilo potrebno to določbo čimprej spremeniti oziroma dopolniti.
Tretji odstavek 65. člena ZVDAGA namreč določa: »Arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, je dostopno brez omejitev, razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.«
Gradiva in informacije, ki nam jih je posredovala Sova, po naši oceni dovolj prepričljivo utemeljujejo nevarnosti posegov v pravice posameznikov, ki lahko nastanejo ob razkritju posameznih gradiv. Ocenjujemo, da dostopnost gradiv nekdanje službe državne varnosti brez dodatnih omejitev, ki jih terjajo spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin in interesi državne varnosti, ni v skladu z ustavo in tudi mednarodnimi dokumenti s področja varovanja človekovih pravic. Dostopnost brez omejitev, ki bi upoštevale navedene pravice, svoboščine in interese, je zato po mnenju Varuha v nasprotju s pravicami in svoboščinami, ki jih zagotavljajo Ustava RS in ratificirani mednarodni dokumenti s področja varstva človekovih pravic. Po mnenju Varuha so ogrožene zlasti ustavne pravice do osebne varnosti in dostojanstva (34. člen Ustave RS), do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS), do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS), in tudi pravica domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS), ki bi bila lahko ogrožene zaradi napačne ali nestrokovne razlage navedenih gradiv. Nevarnosti posegov v navedene pravice in svoboščine pa bi bilo po mnenju Varuha najbolj primerno odpraviti s čimprejšnjo ustrezno spremembo ZVDAGA.
Varuh se v navedenem mnenju, ki smo ga posredovali Sovi 13 januarja 2011, ni opredeljeval do posameznih vlog za dostop do gradiv na podlagi ZVDAGA, in tudi ne do predlaganih sprememb tega zakona. Varuh se v tem mnenju tudi ni opredeljeval do političnih in drugih vprašanj glede delovanja in dostopnosti arhivov nekdanjih varnostni in obveščevalnih služb, zato kot neresničen in popolnoma nesprejemljiv ocenjuje odziv poslanca, ki ocenjuje, da se je Varuh z navedenim mnenjem »spremenil v kršitelja človekovih pravic«.
