Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju Varuh) je bil seznanjen s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki ga je v skrajšani zakonodajni postopek vložila skupina poslancev in z nekaterimi vprašanji, ki jih predlagana novela odpira.
Predlog smo obravnavali v skladu z drugim odstavkom 9. člena zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93), ki Varuhu omogoča, da obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Varuh ne more ocenjevati razlogov, ki so vodili pripravljalce zakonske novele. Vsak poslanec ima na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije pravico, da predlaga zakone (zakonska iniciativa), pri čemer vsebinsko ni v ničemer omejen, postopkovno pa mora izpolniti pogoje, ki jih predpisuje poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije. Izpolnjevanje teh pogojev v zakonodajnem postopku preverijo in ocenijo pristojne službe oziroma delovna telesa.
Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali preko izvoljenih predstavnikov sodeluje pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), kar se po našem mnenju nanaša tudi na pripravo zakonodaje. Državni zbor Republike Slovenije je konec leta 2009 sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09), v kateri je jasno zapisal: "Zagotavljanje legitimnosti sprejetih odločitev in zmanjševanje demokratičnega deficita z omogočanjem sodelovanja čim širšega kroga subjektov pri pripravi odločitev predstavljata izhodišče za sprejem kakovostnih in učinkovitih predpisov ter njihovo izvajanje za uresničevanje politik na posameznem področju". Menimo, da resolucija ne zavezuje le državne uprave, ki predpise praviloma pripravlja, temveč tudi vse druge pooblaščene predlagatelje zakonov, saj se tudi s tem zagotavlja uspešno delovanje pravne države.
Ker po zbranih podatkih invalidske organizacije niso bile niti seznanjene s pripravo sprememb zakona, lahko ocenimo, da pri pripravi obravnavane novele zakona niso bila spoštovana vsa minimalna priporočila, ki jih resolucija določa glede vključevanja javnosti (zlasti tretja alinea točke b) poglavja VII).
Pri tem opozarjamo tudi na določilo tretjega odstavka 4. člena Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/08), ki države pogodbenice zavezujejo, da se pri pripravi in izvajanju zakonodaje in usmeritev za izvajanje konvencije "temeljito posvetujejo z invalidi". Ker je bila novela zakona pripravljena brez vednosti invalidskih organizacij, ocenjujemo, da navedena zaveza države ni bila spoštovana.
Navedene nepravilnosti oziroma kršitve, ki so postopkovne narave, bo mogoče formalno sanirati v nadaljnjem zakonodajnem postopku, zlasti z udeležbo predstavnikov invalidov pri obravnavi v delovnih telesih Državnega zbora. Vendar pa način njihovega dela verjetno ne more nadomestiti vsebinskih pomanjkljivosti, ki so posledica popolne ignorance invalidov v dosedanjih postopkih. Razprava na sejah delovnih teles ni namenjena iskanju najboljših vsebinskih rešitev in njihovemu pravno-tehničnemu oblikovanju, saj mora to fazo priprave predpisa opraviti predhodno predlagatelj predpisa, ne pa s tem obremenjevati zakonodajalca.
Prepričani smo, da bo vodstvo Državnega zbora uspelo najti način, da bodo odpravljeni vsi zgoraj navedeni pomisleki o neskladnosti obravnavanega zakona s Konvencijo o pravicah invalidov in očitki o nespoštovanju resolucije o normativni dejavnosti, zato smo s svojimi ugotovitvami seznanili tudi Državni zbor ter Svet Vlade Republike Slovenije za invalide, ki mora o predlagani noveli v skladu z drugim odstavkom 33. člena Konvencije podati tudi svoje mnenje.
