Na Dunaju je 7. in 8. aprila 2025 potekal Simpozij o dostopu do pravnega varstva v okviru Direktive Evropske unije o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki se ga je v imenu institucije Varuha človekovih pravic RS (Varuh) udeležila predstavnica Centra za človekove pravice pri Varuhu Natalija Ferlež. Namen dogodka je bil preučiti, ali direktiva CSDDD učinkovito zagotavlja odgovornost podjetij na področju človekovih pravic in varstva okolja in kako vzpostavlja dostop do pravnega varstva.
Skozi razprave se je pokazala kompleksnost in zahtevnost področij, ki jih ureja direktiva CSDDD, ki nalaga velikim podjetjem nove pravne obveznosti na področjih spoštovanja človekovih pravic in varovanja okolja. Direktiva velika podjetja zavezuje k skrbnemu pregledu in med drugim omogoča žrtvam zlorab dostop do pravnega varstva. Pomembno prelomnico pa predstavlja nedavno predstavljen zakonodajni predlog nove Evropske komisije glede poenostavitev na področju trajnostnega poročanja podjetij in skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti (t. i. paket Omnibus I), ki močno posega v vsebino direktive CSDDD in v še nekatere druge že sprejete zakonodajne akte EU. Udeleženci simpozija so bili do omenjenih sprememb zelo kritični, saj močno šibijo nekatere pomembne vidike CSDDD. Strinjali so se, da gre za velik korak nazaj od že uveljavljenega mednarodnega konsenza glede odgovornosti podjetij na področju človekovih pravic in okolja.
Predstavnica Varuha Natalija Ferlež je izpostavila, da je Varuh v vlogi nacionalne institucije za človekove pravice zavezan k zaščiti in promociji človekovih pravic na vseh področjih, tudi v okviru poslovnega sektorja, zato že dlje časa spremlja razvoj dogodkov na tem področju. V februarju je v sodelovanju z okoljsko nevladno organizacijo Focus, društvom za sonaravni razvoj, pripravil tudi med-deležniški posvet, katerega cilj je bil spodbuditi prenos direktive CSDDD v slovenski pravni red. V marcu pa je s svojimi kritičnimi stališči do paketa Omnibus I seznanil pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Vlado Republike Slovenije in slovenske poslance v Evropskem parlamentu.
Varuh ocenjuje, da so predlogi Evropske komisije v zakonodajnem svežnju Omnibus I večinoma neustrezni in nesorazmerni, za področji človekovih pravic in okolja pa škodljivi. Spremembe dodobra zmanjšujejo zmožnost instrumentov, ki jih uveljavljata direktivi CSDDD in CSRD (Direktiva Evropske unije glede poročanja podjetij o trajnostnosti), za učinkovito naslavljanje izzivov na področju varstva človekovih pravic in varstva okolja. Glede na dolgoletno zavezanost Republike Slovenije k varstvu človekovih pravic in okolja tudi v evropskem in mednarodnem okolju je Varuh pozval pristojno ministrstvo, da Slovenija v Svetu EU zavzame ambiciozno stališče in zastopa čim manjše posege v že sprejete zakonodajne akte, ki so že šli skozi dolgotrajen demokratičen zakonodajni postopek in so ob sprejemu predstavljali težko dosežen kompromis.
Prav tako je Varuh poudaril, da je treba celoten postopek voditi čim bolj transparentno in odprto, z upoštevanjem stališč čim širšega kroga deležnikov, kar Evropska komisija pri pripravi Omnibus I žal ni upoštevala. Zato Varuh poziva še, da se Slovenija zavzame za čim večjo transparentnost v zakonodajnem postopku, ki bo omogočil, da so stališča vseh deležnikov slišana in ustrezno upoštevana.
Iz stališča Varuha izpostavljamo nekaj ključnih pomanjkljivosti predlogov paketa Omnibus I, ki jih pri Varuhu zaznavamo kot zaskrbljujoče:
Omejitev skrbnega pregleda le na neposredne poslovne partnerje (t. i. Tier 1), razen v primerih, ko ima podjetje verodostojne informacije, ki nakazujejo, da so nastali ali bi lahko nastali negativni vplivi. S tem je prezrto dejstvo, da se največ kršitev človekovih pravic in tveganj za okolje pojavlja navzdol po vrednostni verigi, ki jih Omnibus I sploh ne naslavlja. S tem se zamudi priložnost za pozitivne učinke na celotno vrednostno verigo, kar je bila pomembna dodana vrednost direktive CSDDD. Zato Varuh priporoča, da se Slovenija zavzame za odpravo teh predlaganih sprememb in omejitev skrbnega pregleda zgolj na Tier 1 in da torej podpre obstoječo ureditev, ki vzpostavlja pristop skrbnega pregleda, temelječega na tveganjih in na odgovornosti podjetij za celotno vrednostno verigo.
Zmanjšanje pogostosti skrbnega pregleda na pet let namesto vsakih 12 mesecev. Varuh ocenjuje, da je predlagano obdobje pregleda občutno predolgo, saj se s tem ne zagotavlja stalnosti in kontinuitete, ki sta nujna za učinkovito zaznavanje morebitnih kršitev in tveganj.
Omejitev opredelitve deležnikov le na tiste, ki so zaradi izdelkov, storitev ali poslovnih praks podjetja neposredno prizadeti. To močno zmanjšuje zmožnost podjetij, da ustrezno in učinkovito prepoznajo in zaznajo najbolj ključna tveganja ter oblikujejo ustrezne ukrepe, saj je vključenost deležnikov pri tem izjemnega pomena. Varuh meni, da sta vloga in sodelovanje deležnikov v postopku skrbnega pregleda ključna, saj brez tega tvegamo, da bodo postopki postali le administrativno izpolnjevanje obveznosti, brez vsakršne dodane vrednosti, saj znanje in izkušnje različnih deležnikov ne bodo prispevali k optimalnim rezultatom pri zaznavanju in prepoznavanju negativnih vplivov na človekove pravice in okolje.
Odprava ureditve civilne odgovornosti na ravni EU, s čimer se to vprašanje prepušča nacionalnim zakonodajam držav članic. To povzroča razdrobljenost, pod vprašanje pa postavlja tudi zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki je ključno za uspeh direktive. Odpravlja se obvezna nadrejenost uporabe nacionalnega prava nad sicer veljavnimi pravili tretje države, v kateri je nastala škoda, kar ustvarja dodatno pravno negotovost in šibi učinkovitost pravnega varstva. Omejuje se tudi možnost zastopanja žrtev s strani nevladnih organizacij in sindikatov. Varuh tako priporoča, da se ohranijo prvotne določbe o civilni odgovornosti s ciljem, da se zagotovi usklajenost glede pogojev civilne odgovornosti podjetij v celotni EU in omogoči učinkovit dostop do pravnega varstva za imetnike pravic v vseh državah članicah EU.
Šibkejša obveznost določb glede načrtov za podnebni prehod. Nov predlog nalaga podjetjem le obveznost sprejema načrtov za podnebni prehod, ne pa tudi zavezanosti k izvajanju teh načrtov. Varuh zato priporoča, da se podrobneje preuči, ali bi omenjena sprememba v resnici pomenila napredek pri zmanjševanju emisij in tako doprinesla k doseganju ciljev EU na področju okolja in podnebja ali pa bi podjetjem dajala alibi za neizpolnjevanje lastnih načrtov za podnebni prehod.
Podrobnejša stališča Varuha so na voljo s klikom na povezavo.
Na simpoziju so se sicer zbrali strokovnjaki iz akademskih krogov iz različnih evropskih držav, predstavniki različnih organizacij s področja človekovih pravic, predstavniki nevladnih organizacij in predstavniki nacionalnih institucij za človekove pravice. Dogodek so organizirali Danski inštitut za človekove pravice, Agencija EU za temeljne pravice (FRA), Nemški inštitut za človekove pravice in francoska Nacionalna posvetovalna komisija za človekove pravice.
Po koncu simpozija je v sredo, 9. aprila 2025, potekala še delavnica nacionalnih institucij za človekove pravice o predlogih Omnibus I, ki je bila namenjena razpravi o tem, kako lahko nacionalne institucije za človekove pravice aktivno delujejo na področju zavzemanja za močno zakonodajo na področju skrbnega pregleda in korporativne odgovornosti.
