Avtorica: Renata Ažman

Foto: Mateja J. Potočnik

Vlasta Nussdorfer se je že prej borila za pravice pomoči potrebnim, a ima zdaj veliko več možnosti, da njena prizadevanja obrodijo sadove.

To jo zelo veseli in najbolj si želi, da bi v ljudeh, ki obupujejo, spet zagorela luč upanja.

Ali lahko zdaj, po šestih mesecih dela, rečete, da je bila kandidatura za varuhinjo človekovih pravic dobra odločitev?

Zdi se, kot bi se vse življenje pripravljala prav na to funkcijo. Ko pogledam nazaj, vidim, da je bilo vse pravzaprav usmerjeno v nabiranje izkušenj, v širjenje znanja, tako v pravniškem kot v humanitarnem smislu. Brez tega, brez izkušenj, ki sem jih pridobila na Belem obroču Slovenije, si te funkcije niti ne bi upala prevzeti. Moraš pa biti seveda zanjo tudi primerno star. To je moja zadnja postaja pred upokojitvijo in zdi se mi čudovito, da lahko ljudem predam vse, kar zmorem in znam, potem pa odidem.

Več lahko preberete na tej povezavi.