Varuhinja je pozorno spremljala nastajanje Zakona o duševnem zdravju od začetka svojega mandata februarja letos in predlagatelja tudi opozarjala na posamezne pomanjkljivosti.

Varuhinja pozdravlja, da je osnutek zakona končno bil posredovan v javno obravnavo, opozarja pa, da še vedno ne daje enakih možnosti za zdravljenje duševne motnje ali boleznijo za vse, ki takšno zdravljenje potrebujejo.
Tako še vedno ostajajo odprta naslednja vsebinska vprašanja:

• Dostopnost do psihiatričnega zdravljenja med posameznimi zdravstvenimi se regijami močno razlikuje  (v Ljubljani imajo desetkrat več psihiatrov kot na primer v Murski Soboti), kar bolnike postavlja v izrazito neenak položaj.
• Osebe z duševno motnjo morajo vstopati v stik s prevelikim številom ljudi (zagovornik, zastopnik, koordinator, psihiater, drugi zdravstveni delavci, socialni delavec, odvetnik, sodnik); kar je slabo tako s stališča varovanja osebnih podatkov, kot tudi s stališča procesa zdravljenja
• Iz besedila zakona ni razvidno, v kolikšni meri so bile upoštevane pripombe Nadzorovanje psihiatrične stroke je v primerjavi z drugimi medicinskimi vejami nesorazmerno veliko in po mnenju varuhinje neutemeljeno.