Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v dogovoru in sodelovanju z Varuhom človekovih pravic Petrom Svetino na pogovor na temo izbrisanih prebivalcev Republike Slovenije iz registra prebivalcev v letu 1992 povabila predstavnike pristojnih resorjev. Sestanka so se skupaj s sodelavci udeležili minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za solidarno prihodnost Simon Maljavac, državni sekretar ministrstva za pravosodje dr. Milan Brglez, državna sekretarka ministrstva za notranje zadeve Tina Heferle ter direktorica nevladne organizacije Amnesty Internationa Nataša Posel. Gre za problematiko ljudi, ki so v letu 1992 čez noč ostali brez pravnega statusa in veljavnih dokumentov, ne da bi bili o tem s strani države sploh ustrezno obveščeni. Zaradi tega so izgubili dostop do svojih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Številni med njimi, okrog 15.000, so bili prisiljeni zapustiti državo, izgubili so svoje službe in upanje na pokojnino. Posledice izbrisa so neizmerne in zajemajo družbene, ekonomske in čustvene vidike, ki še vedno bremenijo ljudi, ki so bili prizadeti, zato je le te končno treba popraviti.
Urad predsednice Republike je zato, na zaprosilo izbrisanih posameznikov in nevladnih organizacij, ki se srečujejo z res hudimi življenjskimi situacijami in so brez ustrezne socialne in zdravstvene podpore na koncu svojih življenjskih moči (nekaj teh tragičnih življenjskih zgodb je bilo že javno izpostavljenih), zavzel stališče, da je v interesu Republike Slovenije, da konkretne osebe, po dolgih letih krivic, pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje. To stališče je zavzel tudi Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Eden takih primerov je medijsko večkrat izpostavljeni primer izbrisanega, ki je desetletja v težkih okoliščinah živel brez stalnega prebivališča, po bolezni pa obravnavan v Univerzitetnem kliničnem centru Mariboru in je na podlagi tovrstnega mnenja Urada predsednice republike s strani pristojne upravne enote pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. To mu je omogočilo, da je pred kratkim končno lahko dobil prostor v domu starejših občanov.
Glede na to, da ustrezni ukrepi še vedno niso bili sprejeti, ponovno pozivamo Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije, da se na podlagi predloga zakona, ki so ga v sodelovanju z našim uradom oblikovale nevladne organizacije (Amnesty International, Mirovni inštitut in Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov), nemudoma sprejmejo ustrezne zakonske rešitve, ki bodo tistim izbrisanim in njihovim otrokom, ki živijo v Sloveniji ali bi se želeli vrniti v Slovenijo, omogočile vsaj dostop do dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Obstaja pa možnost obravnave tudi drugih ukrepov, ki bi pomagali celovito rešiti posledice izbrisa.
Poiskati moramo rešitve za iskreno, pošteno in celovito popravo krivic. Gre za veliko rano slovenske družbe. Zavedamo se, da je to zapletena in občutljiva tematika, vendar je čas, da se pristopi k reševanju krivic in se ljudem, ki so bili prizadeti, povrne njihovo dostojanstvo in pravice, ki so jim bile odvzete.
Gre za izrazito medresorsko vprašanje, ki ne spada zgolj na področje Ministrstva za notranje zadeve, v okviru katerega se je izbris do zdaj obravnaval. Naj poudarimo, da ne gre za varnostno vprašanje, ampak za temeljno vprašanje izvrševanja oblasti skladno s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, del česar je tudi pravična poprava krivic za sistemske kršitve pravic. Zato upamo, da bo predlog nevladnih organizacij, ki je bil posredovan v Kabinet predsednika vlade in na Ministrstvo za notranje zadeve, obravnavan na ravni vlade in pri tem uspešno usklajeni pogledi vseh relevantnih ministrstev.
Ob zaključku sestanka je bila, ob razpravi, da je potrebno in človeško opraviti korak naprej, s strani udeležencev sestanka podprta pobuda podpredsednika Vlade Republike Slovenije, ministra Luka Mesca, da bo na seji vlade izpostavil problematiko izbrisanih in nujno potrebo po sistemski odpravi krivic.
