Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je 3. marca 2022 objavila svoje zaključke o izvajanju dveh prioritetnih priporočil, ki ju je junija 2019 v poročilu v sklopu petega kroga rednega poročanja ECRI dala Sloveniji.

Pregon sovražnega govora

ECRI ugotavlja, da so slovenske oblasti delno implementirale priporočilo, naj naslovijo resne primanjkljaje glede pregona sovražnega govora in odsotnosti pravnih sredstev za žrtve v primerih, ko tožilstvo kazensko ovadbo zavrže ali se ne odloči za pregon.

Po mnenju ECRI je priporočilo delno izpolnjeno, saj je bila na Vrhovnem državnem tožilstvu ustanovljena delovna skupina z namenom harmoniziranega odziva na sovražni govor, leta 2019 pa je Vrhovno sodišče RS s sodbo podalo širšo razlago 297. člena KZ-1 (kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti).

Vendar pa ECRI z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je svet višjih državnih tožilcev zavrnil predlog, katerega cilj je bil formalno in v celoti uskladiti Pravno stališče Vrhovnega državnega tožilstva o pregonu kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, s sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2019. ECRI tudi ugotavlja, da zadnji podatki kažejo, da je v praksi malo sprememb. Natančneje, kljub občutnemu povečanju obravnave primerov sovražnega govora s strani policije, ostaja število obtožnih predlogov, ki jih izdajo tožilci, razmeroma nizko. ECRI ugotavlja, da brez globlje spremembe v politiki pregona sovražnega govora, nekaznovanost, omenjena v poročilu ECRI za leto 2019, ostaja.

Druga vrzel, ki jo je ECRI identificirala v svojem poročilu leta 2019, se je nanašala na odsotnost učinkovitega pravnega sredstva za domnevno žrtev, v primerih, ko tožilec zavrne kazensko ovadbo ali se odloči, da ne bo sprožil pregona. Po navedbah slovenskih oblasti se lahko žrtev v primeru zavrnitve ovadbe ali prekinitve pregona odloči za subsidiarni pregon po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku iz leta 2019, ki ureja status žrtev kaznivih dejanj. Vendar je bila ECRI opozorjena na dejstvo, da je odločba Višjega sodišča v Ljubljani iz leta 2005 posameznikom onemogočila, da sami začnejo ali nadaljujejo pregon v zadevah, ki se nanašajo na spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Poleg tega je Vrhovno državno tožilstvo v svojem pravnem mnenju iz leta 2013 navedlo, da se v primerih, ko je bil sovražni govor usmerjen proti skupnosti ali skupini kot celoti, posamezniki, ki pripadajo prizadeti skupnosti ali skupini ne morejo šteti za žrtve. ECRI je zato zaključila, da v primerih, ko tožilec meni, da kazenska ovadba ni utemeljena, domnevnim žrtvam sovražnega govora še ni zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo.

V slednjim vprašanjem se je v svoji analizi kazenskopravnega pregona sovražnega govora ukvarjal tudi Center za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic RS. Več o tem si lahko preberete v šestem poglavju analize z naslovom Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) – analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju 2008-2018. 

Zbiranje podatkov o enakosti

Drugo prioritetno priporočilo, ki ga je ECRI v svojem poročilu iz leta 2019 dala slovenskim oblastem se je nanašalo na potrebo po zbiranju razčlenjenih podatkov o enakosti za namen boja proti rasni diskriminaciji (ob spoštovanju standardov varstva osebnih podatkov). ECRI ugotavlja, da priporočilo ni bilo uresničeno.

Podobno priporočilo je v svojih letnih poročilih za 2019 in 2020 podal tudi Varuh, ki je priporočal, naj pristojni organi omogočijo in zagotovijo sistematično zbiranje razčlenjenih podatkov po zaščitenih osebnih okoliščinah na vseh področjih družbenega življenja z namenom natančne določitve stanja in trendov glede (ne) enakosti v družbi ter naj Vlada Republike Slovenije pripravi, državni zbor pa sprejme ustrezno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov in sektorsko zakonodajo, s katero se določi posebna izjema glede zbiranja razčlenjenih podatkov glede na posamezne osebne okoliščine z namenom spodbujanja enakega obravnavanja in enakih možnosti ob spoštovanju veljavnih domačih in mednarodnih standardov o varstvu osebnih podatkov.

***

Poročilo ECRI o uresničevanju dveh prioritetnih priporočil (v angleščini) lahko najdete tukaj: https://rm.coe.int/ecri-conclusions-on-the-implementation-of-the-recommendations-in-respe/1680a59af2

Zaključki ECRI temeljijo na odgovorih slovenskih oblasti in informacijah, ki jih je ECRI pridobila iz drugih virov. Alternativno poročilo glede implementacije dveh prioritetnih priporočil je za ECRI junija 2021 pripravil tudi Center za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic RS.