Državni zbor Republike Slovenije je danes, 22. oktobra 2024, obravnaval 29. letno poročilo Varuha človekovih pravic RS in Poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma.
»Leto 2023 je ponovno pokazalo, da se nujne in potrebne spremembe v družbi dogajajo izjemno počasi. Počasnost reform povzroča občutek nemoči med prebivalkami in prebivalci, ki vse prepogosto občutijo neučinkovitost države in slabo delovanje njenih podsistemov, predvsem zdravstva, šolstva, sociale pa tudi pravosodja. Posameznice in posamezniki, ki redno, vsak mesec plačujejo prispevke v različne državne blagajne, upravičeno pričakujejo, da bodo ustrezne kakovostne storitve, ko jih potrebujejo, tudi dobili. Vse bolj se krepi občutek, da se Slovenija oddaljuje od ideala pravne in socialne države ter da postaja družba, v kateri prevladujejo individualni interesi. Solidarnost in strpnost, žal tudi zaradi slabega delovanja države, vse bolj izgubljata svoj pomen,« je v uvodu poudaril varuh Svetina.
V aktualnem poročilu Varuh podaja 86 novih priporočil in opozarja na približno 80 neuresničenih preteklih priporočil, ki so še vedno aktualna. »Teh je sicer manj kot v preteklih letih, kar vendarle kaže na pozitiven trend, vendar ponovno izpostavljam, da naša ključna priporočila še vedno ostajajo neuresničena. Prepričan sem, da bi doslednejše in hitrejše uresničevanje naših priporočil pomembno prispevalo k dvigu ravni spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji za vse,« je poudaril Svetina.
Dodal je, da poseben izziv predstavljajo reforme, ki zahtevajo sodelovanje več resorjev. »Še vedno opozarjamo na potrebo po večji usklajenosti odzivov na naša priporočila, čeprav iz odzivnega poročila vlade izhaja določen napredek v zvezi s koordinacijo med resorji. Ta mora biti stalna naloga za vsa naša priporočila vse do njihove uresničitve in tudi pri spremljanju njihovega učinka. Vlada je zaradi nestrinjanja zavrnila dve novi priporočili ter še 24 naših preteklih priporočil. Posebej skrb vzbujajoče je, da se velika večina zavrnjenih priporočil nanaša na delovanje socialne države in na različne ranljive skupine,« je izpostavil varuh.
Področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja je glede na število pobud eno številčno najmočnejših področij. Žal tudi na tem področju vrsta vprašanj že leta ostaja neodgovorjenih, to pa poslabšuje dostopnost do zdravstvenih storitev. »Že v prvih dneh lanskega leta se je s primerom dolge vrste čakajočih pred ZD Bežigrad pokazalo, da je v zdravstvenem sistemu nekaj hudo narobe. Po letu in pol se, kot kaže, nič bistvenega še ni spremenilo, saj smo bili nedavno priča podobnim prizorom pred ZD Slovenska Bistrica. Ministrstvu za zdravje dajemo zato novo priporočilo, naj uredi področje na tak način, da ne bo prihajalo do nesprejemljivih razlik med ambulantami ter da bo pacient prišel do zdravnika – takrat, ko ga bo potreboval. Poudarjamo, da ne gre zgolj za pomanjkanje zdravnikov, temveč tudi za kronično pomanjkanje vsega preostalega zdravstvenega osebja, prepogosto pa tudi za slabo organizacijo dela. Težave, s katerimi se pobudniki obračajo na nas, kažejo na anomalije sistema, ki potrebujejo resen pristop,« je poudaril varuh človekovih pravic.
Institucija Varuha človekovih pravic se je tudi lani veliko ukvarjala s pravicami otrok. »Zadovoljen sem, da je bilo na podlagi naše skupne izjave z nevladnimi organizacijami s področja otrokovih pravic o prenovi šolskega sistema v zadnji noveli Zakona o osnovni šoli upoštevano naše priporočilo, naj se tudi otrokom, ki se šolajo na domu, zagotovi enaka raven znanja kot otrokom, ki hodijo v šolo. Osnovna šola v Sloveniji je obvezna, to je pravica otrok, zato pričakujem, da jo bo država učinkovito uveljavljala za vse otroke na območju Slovenije,« je dejal Svetina.
Varuh Svetina je v državnem zboru opozoril tudi na porast vseh vrst nasilja – nasilja nad otroki, medvrstniškega nasilja, nasilja nad ženskami, invalidi in starejšimi, vse te skupine pa po našem mnenju potrebujejo več pozornosti in sodelovanja različnih institucij. »Nasilje nad otroki in medvrstniško nasilje vplivata na duševno zdravje otrok, na njihov šolski uspeh, vključenost v družbo. Če ne posvečamo zadostne pozornosti njegovi zajezitvi, so posledice lahko hude,« je poudaril varuh.
Poslankam in poslancem je predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki je lani obiskal 87 krajev odvzema prostosti. »Ob obiskih varstveno-delovnih centrov smo ugotovili, da se nekaterim uporabnikom omejuje osebna svoboda in enot institucionalnega varstva ne morejo samostojno zapuščati, čeprav nihče od njih ni bil v center nameščen v skladu z določbami Zakona o duševnem zdravju, ki je trenutno edina zakonska podlaga za omejevanje osebne svobode v socialnovarstvenih zavodih. Gre za grobo kršitev pravic uporabnikov. Ministrstvu za solidarno prihodnost smo priporočili, naj zagotovi ustrezne pravne podlage za vse tovrstne centre v državi,« je ob predstavitvi poročila DPM še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Ob koncu predstavitve je varuh Svetina poslankam in poslancem še povedal, da je v času njegovega šestletnega mandata institucija Varuha obravnavala več kot 30 tisoč zadev in ugotovila več kot 1600 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Da bi izboljšali delo organov državne in lokalne samouprave, zakonodajo ali njeno uresničevanje v praksi, smo v mojem mandatu podali več kot 500 novih priporočil, od tega pa jih približno 150 še vedno ni uresničenih. Ni dovolj samo govoriti o človekovih pravicah, treba jih je zagotavljati. Zaskrbljen sem tudi zaradi pomanjkanja vizije. Želim si, da bi vsi, ki smo v službi ljudi, sledili enaki viziji in ciljem krepitve pravne in socialne države, v kateri je v središču vseh reform in politik človek, torej njegovo dostojanstvo, pravice in svoboščine. Nujen je konstruktiven, strpen in vključujoč dialog med različnimi deležniki, predvsem med politiko, stroko in civilno družbo. Človekove pravice morajo ne glede na vse družbene izzive ostati ideal, h kateremu vsi stremimo,« je na seji še izpostavil varuh človekovih pravic Peter Svetina.
