Državni preventivni mehanizem (DPM) je septembra in oktobra 2024 opravil nenapovedane tematske obiske v treh psihiatričnih bolnišnicah in sicer na Oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, v Psihiatrični bolnišnici Begunje in Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Obiski so bili namenjeni preverjanju okoliščin v zvezi s problematiko, s katero se sooča večina psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji, to je čakanjem oseb na oddelkih pod posebnim nadzorom psihiatričnih bolnišnicah, ki že imajo sklepe sodišč o njihovem sprejemu na varovane oddelke (posebnih) socialnovarstvenih zavodov, ki pa jih zaradi (pre)zasedenosti varovanih oddelkov ne morejo takoj sprejeti.
Na problematiko (pre)zasedenosti posebnih socialnovarstvenih zavodov opozarja Varuh že vse od 2009, ko so socialnovarstveni zavodi prvič opozorili na težave pri nameščanju oseb v varovane oddelke na podlagi sklepov sodišč. Od tedaj je problematika ves čas pereča. Na nevzdržno stanje je opozarjal Varuh v več svojih letnih poročilih, glasna so bila opozorila sodstva in seveda tudi samih socialnovarstvenih zavodov. Tudi DPM je v preteklosti že večkrat opozoril na nedopustno stanje, ki ga povzroča (pre)zasedenost varovanih oddelkov (posebnih) socialnovarstvenih zavodov. Državni organi, predvsem pristojno ministrstvo (zdaj Ministrstvo za solidarno prihodnost – MSP, prej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), so v preteklosti dali vrsto obljub o iskanju rešitev, o odpiranju novih oddelkov, celo o skorajšnji ureditvi tega vprašanja, vendar se razmere po ugotovitvah DPM ne izboljšujejo.
V zadnjih letih so se zaradi (pre)zasedenosti varovanih oddelkov pojavile težave tudi na oddelkih pod posebnim nadzorom psihiatričnih bolnišnic. Leta 2019 se je namreč spremenila sodna praksa, skladno s katero sodišča zdaj v primerih izpolnjenih pogojev za sprejem na varovani oddelek po 75. členu ZDZdr odločijo, da se oseba sprejme na varovani oddelek, hkrati pa ob ugotovitvi, da so vsi varovani oddelki zasedeni, odločijo tudi, da se oseba sprejme na varovani oddelek takoj, ko bo prosto mesto na takšnem oddelku, do takrat pa se oseba (če je to potrebno oziroma če oseba ne more čakati v domačem okolju) zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice (običajno se oseba že nahaja v psihiatrični bolnišnici, lahko pa je tudi v domačem okolju in se v takšnem primeru potem najprej sprejme v psihiatrično bolnišnico).
DPM je ob tokratnih tematskih obiskih ugotovil, da osebe v psihiatričnih bolnišnicah pogosto čakajo na sprejem v varovani oddelek več mesecev, tudi več let. Te osebe ne potrebujejo (več) bolnišničnega zdravljenja, ampak obravnavo v socialnovarstvenem zavodu, zato njihova namestitev na oddelkih pod posebnim nadzorom zanje večinoma ni najbolj ustrezna in ni v njihovo korist. Poleg tega lahko ovirajo sprejem in zdravljenje tistih oseb, ki bi zdravljenje na oddelkih pod posebnim nadzorom potrebovale. Ker psihiatrične bolnišnice oseb, ki nujno potrebujejo zdravljenje in pomoč praviloma ne zavračajo, prihaja na oddelkih pod posebnim nadzorom tudi do prezasedenosti, kar ima za posledico slabše pogoje za zdravljenje oziroma obravnavo vseh pacientov na teh oddelkih in slabše delovne pogoje zaposlenih. DPM je ob tokratnih obiskih sicer ugotovil, da so pacienti, ki čakajo v psihiatričnih bolnišnicah na sprejem v socialnovarstveni zavod, ustrezno obravnavani in vključeni v vse dejavnosti (kot vsi drugi pacienti), pogosto pa so naveličani čakanja in dejavnosti, ki niso prilagojene dolgotrajnemu bivanju v psihiatrični bolnišnici. DPM je ugotovil tudi, da imajo pacienti, ki dolgo časa bivajo v bolnišnici, večjo možnost za bolnišnične okužbe oziroma ponavljajoče se bolnišnične okužbe, večja je tudi verjetnost za poškodbe zaradi padcev.
Ob obiskih vseh treh psihiatričnih bolnišnicah je DPM ugotovil tudi, da problematika čakajočih pacientov ni prisotna samo na oddelkih pod posebnim nadzorom, ampak je širša, saj se s čakajočimi pacienti soočajo tako na oddelkih pod posebnim nadzorom kot tudi na odprtih oddelkih, pacienti pa čakajo tako na sprejem na varovane oddelke posebnih socialnovarstvenih zavodov, kot tudi na odprte oddelke teh zavodov, pa tudi na sprejem v različne oddelke drugih socialnovarstvenih zavodov (to je predvsem domov za starejše).
DPM je glede na navedeno MSP ponovno priporočil, da v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi sprejme in čim prej izvede (še dodatne) ukrepe za rešitev problematike (pre)zasedenosti varovanih oddelkov (posebnih) socialnovarstvenih zavodov, in posledičnega čakanja oseb, ki bi potrebovale obravnavo na varovanih oddelkih, na oddelkih pod posebnim nadzorom psihiatričnih bolnišnic oziroma na drugih oddelkih psihiatričnih bolnišnic ali v domačem okolju, oziroma da svoje aktivnosti intenzivira in poišče učinkovitejše ukrepe, ki bodo hitreje rešili obravnavano problematiko. DPM je pozval tudi Ministrstvo za zdravje (MZ) in Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo, da se opredelita do obravnavane problematike. Odzivi navedenih organov so razvidni iz preglednice priporočil in odzivov nanje.
