Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih, vodja državnega preventivnega mehanizma v Sloveniji (DPM), se je 5. in 6. februarja 2025 v Strasbourgu v Franciji udeležil delavnice z naslovom Reševanje problema prenatrpanosti evropskih zaporov: krepitev vloge nacionalnih preventivnih mehanizmov pri varovanju pravic in zagotavljanju učinkovitega nadzora (Tackling overcrowding in European prisons: strengthening NPMs' role in safeguarding rights and ensuring effective oversight).
Namen delavnice je bil okrepiti učinkovitost DPM-jev za izboljšanje nadzora, zagovarjati sistemske reforme in zagotoviti skladnost z mednarodnimi standardi in standardi Sveta Evrope, vključno z revidiranimi evropskimi zapornimi pravili in priporočili CPT. Organiziral jo je Svet Evrope v okviru Evropskega foruma DPM, udeležilo pa se je je več kot 80 udeležencev, ki so predstavljali evropske DPM-je, strokovnjake s področja kazenskega pravosodja, oblikovalce politik in druge zainteresirane.
Udeleženci dogodka so bili soglasni, da prezasedenost zaporov ostaja pomemben izziv za človekove pravice po vsej Evropi, saj spodkopava dostojanstvo in dobro počutje zaprtih oseb ter resno ovira učinkovito delo DPM-jev. Je glavni razlog slabih razmer v zaporih po vsem svetu in verjetno najbolj pereč izziv, s katerim se soočajo zaporniški sistemi.
Namestnik Šelih je v razpravi izpostavil, da se tudi Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) ob obravnavanju pobud zaprtih oseb in ob obiskih Zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) ter njihovih oddelkov v vlogi DPM v zadnjih letih srečuje z naraščajočo prezasedenostjo. Prezasedenost poleg vse večjega pomanjkanja pravosodnih policistov pomembno vpliva tudi na dolžino trajanja kazenskih postopkov (na primer zaradi odpovedi spremstev) in posledično na trajanje in zasedenost pripora, hkrati pa na varnost in na bivalne razmere obsojencev. Posledice prezasedenosti v zaporskem sistemu se kažejo tudi na druge načine. Vplivajo lahko na vzdrževanje reda in discipline, obravnavo zaprtih oseb, izvajanje njihovih pravic ipd., vse to pa lahko vodi v ponižujoče in nehumane razmere za zaprte osebe na eni ter v neustrezne delovne razmere in obremenitve za zaposlene na drugi strani.
Zato je nujno, da pristojni državni organi poskrbijo za to, da se vsakemu, ki mu je odvzeta prostost, zagotovi človeško ravnanje in spoštovanje njegovega dostojanstva in da je odvzem prostosti skrajno sredstvo, ki naj bo določeno in uporabljeno le, kadar bi bila zaradi teže kaznivega dejanja drugačna sankcija očitno neprimerna. Za izboljšanje stanja so potrebne tudi strukturne spremembe, da se prepreči nadaljnja nesorazmerna rast števila zaprtih oseb, vključno z večjo uporabo tako imenovanih alternativnih kazenskih sankcij, najslabši in za državo tudi najdražji način razreševanja problema prezasedenosti pa je gradnja novih zavodov za prestajanje zaporne kazni v cilju povečevanja kapacitet za nastanitev zaprtih oseb, je še poudaril vodja DPM v Sloveniji namestnik varuha Ivan Šelih.
