Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki šest mesecev ni dobila pisnega odgovora na pritožbo v zvezi z zdravljenjem v bolnišnici. Pobudnica je bila nezadovoljna z odnosom lečečega zdravnika do pacientke (sorodnica pobudnice) in do nje same. Poleg tega je menila, da je bila pri zdravljenju storjena zdravniška napaka, katere posledica je bila smrt pacientke. Ker na pritožbo od bolnišnice ni prejela pisnega odgovora, se je obrnila na Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS). Bolnišnica je pobudnico večkrat povabila na osebni pogovor, ki pa se ga pobudnica ni udeležila.

Opravili smo poizvedbo v bolnišnici in prejeli izčrpno dokumentacijo o poteku komunikacije med pobudnico in bolnišnico. Bolnišnica je pobudnici pisno prvič odgovorila šest mesecev po njenem prvem dopisu, ker je bilo vodstvo bolnišnice prepričano, da je pobudnica že prejela odgovor vodje oddelka, na katerem se je pacientka zdravila. V odgovoru pobudnici je bolnišnica pojasnila razloge za nastanek zamude in jo povabila na pogovor. Ker se je pobudnica med tem, ko je čakala na odgovor, obrnila na ZZS in zaprosila za izvedbo internega strokovnega nadzora, ji je bolnišnica v drugem dopisu pojasnila, da je rezultate internega strokovnega nadzora že posredovala ZZS, in jo ponovno povabila na pogovor. ZZS je opravila tudi strokovni nadzor z mnenjem pri lečečem zdravniku. Ugotovljeno je bilo, da vzrok pacientkine smrti ni bila zdravniška napaka.

Bolnišnica se v svojem dopisu ni opredelila do odnosa lečečega zdravnika, nad katerim se je pobudnica pritožila. Bolnišnica je obžalovala in se opravičevala, da je poteku reševanja pritožbe posvečala premalo pozornosti. V ponovni poizvedbi smo bolnišnico opozorili, da iz njenih navedb ne moremo zaslediti odgovora na pritožbo pobudnice, ki se nanaša na odnos lečečega zdravnika. Zanimalo nas je še, kaj namerava bolnišnica storiti, da bi pobudnici pojasnila, zakaj je do takšnega odnosa prišlo, in kakšna bodo njena prizadevanja, da v prihodnje ne bi več bilo komunikacijskih zastojev med strokovnim osebjem v bolnišnici.

Ker je pobuda še v obravnavi – odgovora bolnišnice na svojo zadnjo poizvedbo še nismo prejeli –, končnih ugotovitev še ne moremo podati. Čeprav je postopek še v teku, menimo, da je ob prizadetosti pobudnice zaradi izgube sorodnice od bolnišnice upravičeno pričakovati vsaj pisni odgovor s pojasnili na njena vprašanja. 3.4-60/2008